Appeal partially allowed; bankruptcy court ruling voided regarding claim amount due to procedural error.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the creditor's appeal, voiding the first-instance judgment regarding the 266,277 SIT claim while upholding the decision on the 146,428 SIT claim. The creditor argued that the two-month filing deadline should be extended because they only received termination documents in May, unaware of the earlier employment end date. The court found that the first-instance judge failed to address the creditor's claim of a prior filing in the insolvency proceedings, constituting a fundamental procedural violation that prevented a proper review of the deadline issue.
Legislator headnote
AI generated137. člen ZPPSL; 138. člen ZPPSL: If a creditor claims a debt was filed in insolvency proceedings, the court must verify this; failure to address such a claim constitutes a fundamental procedural violation requiring the case to be remanded for a new decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
1. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v delu, v katerem je zavržena prijava terjatve glede zneska 266.277,00 SIT s pp, ter se zadeva v tem delu vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (glede zneska 146.428,00 SIT) potrdi sklep sodšča prve stopnje.
[JEDRO]
Upnik se je glede terjatve pod 1. in 2. tč. prijave št. 602 skliceval na že vloženo prijavo v postopku prisilne poravnave, ki je tekla pod opr. št. St 23/99. Takšne trditve, upoštevaje oklic o začetku stečajnega postopka, objavljen v Ur.l. RS 22/2000 z dne 10.3.2000, iz katerega sledi, da sodišče poziva k prijavi terjatev v stečajnem postopku le tiste upnike, ki svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave, pa kažejo na morebiten obstoj situacije, ki jo ureja 138. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Ta pa izključuje uporabo 8. odst.
137. čl. ZPPSL. Izpodbijanega sklepa v tem delu ni moč preizkusiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpdobijanim sklepom zavrglo prijavo terjatve upnika P.P. z dne 12.5.2000. Proti temu sklepu je vložil upnik pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi meni, da je prijavo terjatve oddal pravočasno, v 2-mesečnem roku, in pojasnjuje razloge za takšno stališče. Meni, da bi bilo treba upoštevati, da je dokumente o odpustu in stečaju prejel šele v začetku maja 2000, da je bilo v sklepu o prenehanju delovnega razmerja navedeno, češ da je delavcem šele 22.3.2000 prenehalo delovno razmerje, in da mu datum začetka teka 2-mesečnega roka ni bil znan, ker mu uradni list ni dostopen.
Pritožba je delno utemeljena.
Upnik se je glede terjatve pod 1. in 2. tč. prijave št. 602 skliceval na že vloženo prijavo v postopku pristilne poravnave, ki je tekla pod opr. št. St 23/99. Takšne trditve, upoštevaje oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Ur. l. RS št. 22/2000 z dne 10.3.2000, iz katerega sledi, da sodišče poziva k prijavi terjatev v stečajnem postopku le tiste upnike, ki svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave, pa kažejo na morebiten obstoj situacije, ki jo ureja 138. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Ta pa izključuje uporabo 8. odst. 137. čl. ZPPSL (na to določbo je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev), ker določa, da se za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, šteje, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku.
Tako se izkaže, da v konkretnem primeru glede terjatve pod 1. in 2. tč. sporne prijave izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče pri odločitvi uvodoma povzete trditve upoštevalo, saj je sklep o zavrženju oprlo zgolj na dejstva, pomembna za presojo pravočasnosti prijave terjatve v stečajnem postopku. Ker v izpodbijanem sklepu ni odgovora na vprašanje, ali so omenjene trditve upnika resnične, tudi ni moč presoditi, ali gre za situacijo iz 138. čl. ZPPSL.
Izpodbijanega sklepa v tem delu ni moč preizkusiti. Tako se izkaže, da je podana uradoma upoštevna (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP) absolutna bistvena kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. čl.), ki se v stečajnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. čl. ZPPSL. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz 1. tč. izreka.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik vložil prijavo sporne terjatve dne 12.5.2000. To je jasno razvidno iz dohodne štampiljke. Te odločilne ugotovitve pritožnik v pritožbi tudi ne izpodbija. Prav tako ni sporno, kdaj je bil v uradnem listu objavljen začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Tako se izkaže, da je pravilna odločitev sodišča glede terjatve pod 3. tč. prijave, tj. glede zneska 146.528,00 SIT, saj se pri tej terjatvi upnik ne sklicuje na morebitno predhodno prijavo v postopku prisilne poravnave (1. odst. 137. čl. in 8. odst. 137. čl. ZPPSL). Prekluzivni 2-mesečni rok začne teči, kot to določa 1. odst. 137. čl. ZPPSL, z dnem, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v uradnem listu, tj. v konkretnem primeru 10.3.2000. Ta rok je tako potekel v sredo, dne 10.5.2000. Iz doslej razloženega sledi, da pri presoji pravočasnosti prijave terjatve po 1. odst. 137. čl. ZPPSL ni moč upoštevati okoliščin, ki jih navaja pritožnik, ker po ZPPSL nimajo posledic, ki jih uveljavlja v pritožbi. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, potem ko je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolustnih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, glede zavrženja prijave v znesku 146.528,00 SIT s pp, odločilo, kot je razvidno iz 2. tč. izreka sklepa (2. tčl. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. ZPPSL).