Court dismisses late objection to enforcement order when first instance court treated it as an appeal.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court issued an enforcement order against the debtor and subsequently treated the debtor's late objection as an appeal, forwarding it to the appellate court. The appellate court found the objection untimely because the debtor failed to prove non-receipt of the enforcement order, relying solely on a receipt that contradicted his claim. Consequently, the court rejected the objection as inadmissible under the procedural rules governing enforcement proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 3. odstavek 58. člen; Zakon o pravdnem postopku, 1. točka 380. člen: If the first-instance court does not reject a late objection to an enforcement order but instead decides on it as an appeal, the appellate court must reject the objection as time-barred.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se z a v r ž e .
[JEDRO]
Če prvostopno sodišče ne zavrže prepozno vloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč ga po predhodni oceni, da ni utemeljen, pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, tak prepozen ugovor zavrže pritožbeno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je dne 24.3.1999 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da je dolžan na podlagi verodostojne listine, ki jo je izstavila upnica, le-tej plačati znesek 1.035.799,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Za primer neplačila tega zneska pa je bila dovoljena izvršba na dolžnikove premičnine in nepremičnine.
Zoper sklep je dolžnik vložil ugovor, v katerem najprej navaja, da je prejel sklep sodišča prve stopnje z dne 23.6.1999 (s katerim je prvostopno sodišče izvršilni postopek delno ustavilo). Zatrjuje, da sklepa o dovolitvi izvršbe ni prejel in da zato zoper njega pravočasno ugovarja. V nadaljevanju ugovora pa navaja, da ga je sicer odvetnica (upnica) obvestila, da ga bo tožila, vendar da je njena tožba neutemeljena, ker je bilo med njima dogovorjeno ob nastopu pooblastilnega razmerja, da ji bo račune plačeval vsak mesec v tolikšnih zneskih, kolikor bo to glede na svoje dohodke zmogel.
Računa v celoti ni zmožen plačati, bo pa plačeval mesečno po približno 50.000,00 SIT.
Ugovor je prepozen.
Povratnica, pripeta k list. štev. 3 spisa, izkazuje, da je bil dolžniku 3.5.1999 vročen sklep o izvršbi s prilogami. Pred tem je bila vročitev poskušana še 30.4.1999, a neuspešno. Ker gre za javno listino, velja za resnično to, kar se v njej potrjuje, možno pa je seveda dokazovati nasprotno. Dolžnik bi zato moral zatrjevati in dokazati, da podatki v povratnici niso resnični. V svoji vlogi pa navaja le, da sklepa o izvršbi ni prejel, ne da bi pojasnil razloge za dvom, da pošiljka, naslovljena na njegovo ime in vročena na naslovu, na katerem živi, njemu v resnici ni bila vročena niti osebno niti kot nadomestna vročitev v smislu 141. in 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/1977). Glede na to velja, da mu je bil sklep o izvršbi vročen 3.5.1999, 8-dnevni ugovorni rok pa je do vložitve ugovora 6.9.1999 že davno potekel. Pritožbeno sodišče je zato dolžnikov ugovor (ker tega ni na podlagi 3. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ storilo že prvostopno sodišče), zavrglo kot prepoznega (1. točka 380. člena ZPP).