Appeal court dismisses debtor's objection allowing enforcement expansion on unvalued property due to prior execution failure.

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnici se priznajo stroški za odgovor na ugovor v znesku 101.250,00 SIT, kot nadaljnji stroški izvršilnega postopka.

[JEDRO]

Sodišče dovoli razširitev izvršbe na drugih predmetih, če po opravljenih izvršilnih dejanjih s strani izvršilnega sodišča ni pričakovane realizacije dovoljene izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi pravnomočnih sklepov o izvršbi istega sodišča opr. št. In 638/95-2 z dne 27.12.1995 in opr. št. In 638/95-4 z dne 19.3.1996, zaradi izterjave denarne terjatve v znesku 25.236.646,00 SIT s pripadajočimi obrestmi, stroškov protesta menice v znesku 68.425,00 SIT, izvršilnih stroškov v znesku 237.290,00 SIT in nadaljnjih izvršilnih stroškov, dovolilo razširitev izvršbe na nepremičnine dolžnika, opredeljene v 1. točki izreka, katerih solastnik je do 1/2 in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Litiji pri vl. št. 607 k.o..., z ugotovitvijo vrednosti dolžnikovih nepremičnin in s prenosom kupnine do višine izterljive terjatve na upnico.

Nadalje je izvršilno sodišče dovolilo razširitev izvršbe z rubežem nepremičnine dolžnika, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, tj.

stanovanja št... na naslovu ... ugotovitvijo njene vrednosti in prodajo zaradi poplačila upnice.

Proti sklepu ugovarja dolžnik in navaja, da v konkretnem primeru sploh ni bila opravljena cenitev dolžnikove nepremičnine pri vl. št.

1214 k.o... Če njena vrednost ne bi dosegla višine upnikove terjatve, bi bila razširitev dopustna, drugače pa ne. Po 3.členu ZIZ je določen obseg izvršbe in zavarovanja, ta določba predpisuje sorazmernost izvršbe glede na višino terjatve. Ker cenitev ni bila opravljena, ni osnove za razširitev izvršbe. To velja po mnenju dolžnika tako za razširitev izvršbe na dolžnikove nepremičnine pri k.o.... kot tudi za stanovanje v ..., ki ni vpisano v zemljiški knjigi. Pri slednjem bi moralo sodišče ravnati po določbi člena 211/1 in 2 ZIZ in predhodno opraviti narok in šele potem izdati sklep.

Na ugovor je upnica odgovorila, da je glede na določbo 34. člena ZIZ odločitev o tem, ali določena sredstva zadoščajo za poplačilo terjatve, prepuščena izvršilnemu sodišču. Upnik in dolžnik lahko le predlagata dodatna sredstva oz. predlagata, da se izvršba ne uvede na določenih sredstvih. Predlaga zavrnitev ugovora.

Prvostopno sodišče je po določbi tretjega odstavka 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugovor odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Po določbi tretjega odstavka 34.člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto dovoljenih sredstev in predmetov, z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. To pomeni, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o tem, na katerem predmetu bo dovolilo razširitev izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve, vezano na predlog upnika. Pri tem pa je sama dovolitev razširitve izvršbe v potrebnem obsegu (3. člen ZIZ) odvisna od presoje sodišča, ki dovoli predlagano razširitev na toliko predmetih, kolikor je to glede na višino terjatve in vrednost predmetov potrebno. Četudi včasih izvršilno sodišče v fazi dovolitve izvršb težko ugotavlja, ali je med višino terjatve in vrednostjo predmetov podano tako sorazmerje ali ne, je v obravnavanem primeru odločitev sodišča, da razširi izvršbo na druge dolžnikove nepremičnine, pravilna. Upoštevati je treba, da upnica uveljavlja izterjavo terjatve v visokem znesku, namreč 25.236.646,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.10.1995 dalje do plačila in izterjavo priznanih izvršilnih stroškov. Dovoljena izvršba na druge dolžnikove nepremičnine, doslej še ni privedla do realizacije, tj. poplačila upničine terjatve. Že zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika, da bi moralo sodišče predhodno opraviti cenitev njegove nepremičnine pri vl. št. 1214 k.o... in šele potem odločiti o predlagani razširitvi. Le nadaljevanje izvršbe v obsegu, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, tudi po oceni pritožbenega sodišča zagotavlja dosego potrebnega sorazmerja med vrednostjo terjatve in dolžnikovih nepremičnin. Ostane še očitek dolžnika, da sodišče pri dovolitvi razširitve izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (2. točka izreka sklepa) ni ravnalo v skladu z 211.členom ZIZ. Če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, mora upnik po določbi prvega odstavka 211.člena ZIZ v predlogu za izvršbo navesti podatke o nepremičnini, ki so potrebni za njeno identifikacijo. Sodišče prve stopnje je po upničinem dopolnjenem predlogu dovolilo rubež nepremičnine - dolžnikovega stanovanja št...

na ... Pri dovolitvi takšne izvršbe pa res ni upoštevalo določbe 2. odst. 211. čl. ZIZ, saj ni opravilo naroka ter izdelalo zapisnik o rubežu, ki ima pomen zaznambe izvršbe. To bo moralo storiti v nadaljevanju izvršbe, zaradi varovanja interesov upnika in tretjih oseb. Ker pa interesi dolžnika niso s tem prizadeti, je tudi v tem obsegu ugovor neutemeljen.

Ker tudi niso podani po uradni dolžnosti upoštevni ugovorni razlogi (drugi odstavek 55.člena ZIZ), je treba ugovor na podlagi določbe 2.točke 380.člena ZPP/77 v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljen in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških upnice v zvezi z odgovorom na ugovor temelji na določbi petega odstavka 38.člena ZIZ. Upnici so bili priznani potrebni stroški njene pooblaščenke v znesku 101.250,00 SIT ( 1125 točk za sestavo odgovora), potem ko so bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (tar.št. 21/4). Priglašeni stroški za posvet s stranko v višini 50 točk upnici niso bili priznani, ker je ta storitev že zajeta v postavki sestave odgovora na ugovor.