Appeal dismissed; hardship does not justify execution delay unless specific statutory damage under Art. 71 ZIZ is proven.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the debtor's request to delay enforcement, upholding the first-instance court's decision. The debtor argued severe social hardship due to illness and family poverty, claiming the execution would cause significant damage. The court ruled that while the debtor's situation was difficult, the inherent discomfort of enforcement does not constitute the specific statutory damage required to delay proceedings under Article 71 of the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 71 of the Enforcement Act and Security Act; Article 365, Paragraph 2 of the Civil Procedure Act; Social hardship alone does not justify delaying enforcement unless the debtor proves specific statutory damage under Article 71 of the Enforcement Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Glede na težak socialni položaj, v katerem se je znašel dolžnik in njegova družina, je povsem verjetno, da je z izvršbo prizadet, vendar pa škoda, ki dolžniku nastane zaradi izvršbe same, ni škoda v smislu 71. čl. ZIZ, ki bi bila razlog za njen odlog. Vsaka prisilna izvršba namreč pomeni določeno škodo oziroma neugodnost za dolžnika.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da je imel trgovino do leta 1989, žena pa ni prejela dohodka od decembra prejšnjega leta. Je bolan in je bil pol leta v bolnišnici. Potreboval bi vitamine, ki pa jih je treba plačati tudi na recept. Družina se težko prebija iz dneva v dan. Predlaga, da se sodišče o njegovi bolezni seznani pri njegovi zdravnici, sicer pa si želi, da bi imel možnost dolg poravnati.
Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril, ker pa je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (366. čl. Zakon o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), njegovega odgovora pritožbeno sodišče ni upoštevalo, upniku pa tudi ni priznalo stroškov pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).
Pritožba ni utemeljena.
Kot je pravilno navedlo izvršilno sodišče, je mogoče izvršbo na dolžnikov predlog v določenih primerih odložiti, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo utrpel znatnejšo škodo (71. čl. ZIZ). Glede na težak socialni položaj, v katerem se je znašel dolžnik in njegova družina, je povsem verjetno, da je z izvršbo prizadet, vendar pa škoda, ki dolžniku nastane zaradi izvršbe same, ni škoda v smislu 71. čl. ZIZ, ki bi bila razlog za njen odlog. Vsaka prisilna izvršba namreč pomeni določeno škodo oziroma neugodnost za dolžnika. Zato socialni razlogi, ki jih navaja, ne morejo biti upoštevni.
Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep izvršilnega sodišča (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).