Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 444/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.444.2000 AI generated

Appeal allowed: Third party denied garnishment rights due to lack of verified debt existence.

Case Number VSL sklep III Cp 444/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal against a first-instance ruling that granted garnishment of a third party's debt. The third party argued no debt existed between the debtor and the third party, while the first instance court incorrectly denied their standing to appeal. The court ruled that the third party must be recognized as a participant to protect their rights, requiring the lower court to re-examine the existence of the alleged debt.

Legislator headnote

AI generated

člen 16. Zakona o izvršbi in zavarovanju; člen 64. Zakona o izvršbi in zavarovanju: A third party asserting they are not the debtor's debtor and claiming legal interest in the execution proceedings must be granted participant status, and the court must verify the existence of the underlying debt before enforcing garnishment.

Keywords

AI generated
garnishment of debt third party rights execution proceedings participant status non-existent debt legal interest re-examination of facts

Cited Legislation

AI generated
člen 16. Zakona o izvršbi in zavarovanju
člen 64. Zakona o izvršbi in zavarovanju
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 13.12.1999 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

Pritožbi zoper sklep o izvršbi in sklep o rubežu z dne 16.11.1999, v kolikor se ta nanaša na Zvezo športnih društev ... se ugodi in se ta sklep razveljavi in v tem obsegu (točka 2.b izvršbe) zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Ko sodišče odloča o rubežu dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika ("dolžnikov dolžnik") mora preizkusiti navedbo v predlogu za izvršbo, da je dolžnikov dolžnik res dolžnik dolžnika, če ta ni obrazložena. Ker "dolžnikov dolžnik" v pritožbi zatrjuje, da ni dolžnikov dolžnik, mu je kot udeležencu treba priznati pravico do pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi in sklepom o rubežu ugodilo predlogu upnika in dovolilo izvršbo tako, kot je bila ta predlagana, med drugim tudi z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika Zveze športnih društev ..., kateri je tudi prepovedalo poravnati dolžniku njegovo terjatev do višine zgoraj navedenih terjatev upnika. Dolžniku je prepovedalo terjatev izterjati ali kako drugače razpolagati z njo in končno je odločilo, da je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku ter je v korist upnikov pridobljena zastavna pravica. Sklep o prenosu terjatve bo izdan po pravnomočnosti tega sklepa.

Zoper ta sklep se je pritožil dolžnikov dolžnik Zveza športnih društev ... in sicer iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka.

Sklep izpodbija v točki 2.b. in predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi v tem obsegu. Navaja, da je izvršba z rubežem denarnih sredstev, to je denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika, brezpredmetna. Dolžnik nima nobene terjatve do dolžnikovega dolžnika in zato denarna terjatev ne obstaja. Ne more se namreč zarubiti terjatev, ki je ni, kajti neobstoječa terjatev ni predmet rubeža. Zveza društev ... je samostojna civilnopravna oseba, prav tako kot vsako društvo, ki ima samostojno finančno poslovanje, svoj žiro račun in svoje knjigovodstvo. Dolžnikov dolžnik ne razpolaga z denarjem svojih članic in tako tudi ne finansira svojih društev. Ker torej terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika ne obstoji, po Zakonu o izvršbi in zavarovanju na tako denarno terjatev ni mogoče seči. Dolžnikov dolžnik utemeljuje svojo pritožbo z določbo čl. 64/1 ZIZ.

Sodišče prve stopnje je to pritožbo zavrglo z obrazložitvijo, da po določbi 4. odst. 107. čl. ZIZ dolžnikov dolžnik nima pravice pritožbe zoper sklep o rubežu.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnikov dolžnik in navaja, da je tretja oseba v razmerju do izvršilnih strank in ima kot taka pravico do ugovora v izvršbi, če se izvršba dovoli zoper tretjega brez izvršilnega naslova. Dolžnik ni v nobenem dolžniškem razmerju do dolžnika. Ne obstoji nobena terjatev, ki bi jo lahko uveljavljal dolžnik zoper dolžnikovega dolžnika in ker taka terjatev ne obstoji ne more biti rubeža sredstev dolžnikovega dolžnika. Taka izvršba nima podlage v zakonu in zato ni dopustna.

Pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe in zoper sklep o izvršbi in rubežu sta utemeljeni.

Zakon o izvršbi in zavarovanju v 16. čl. pojasnjuje, kaj pomenijo posamezni izrazi, ki so uporabljeni v zakonu. Izraz udeleženec označuje osebo, ki v postopku izvršbe in zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku.

Pritožnik Zveza športnih društev ..., ki v obeh pritožbah zatrjuje, da ni dolžnikov dolžnik, da pa se sklep o izvršbi nanaša tudi nanj, torej uveljavlja svojo pravico ali pravno korist, ki je v tem, da se sredstev na njenem računu ne bi smelo zarubiti. Pritožniku torej treba dati status udeleženca v izvršilnem postopku zaradi zaščite njegovih pravic, ki bi lahko bile ogrožene s tem izvršilnim postopkom. Pritožbeno sodišče je zato sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo zoper sklep o izvršbi, razveljavilo.

V posledici te razveljavitve je pritožbeno sodišče moralo odločati o pritožbi dolžnikovega dolžnika zoper sklep o izvršbi, v kolikor se ta nanaša nanj. V tej pritožbi dolžnikov dolžnik zatrjuje, da ni dolžnikov dolžnik in glede na utemeljitev se šteje za tretjega v smislu 1. odst. 64. čl. ZIZ. Na tem členu ni mogoče bazirati pritožbe, kajti ta člen govori o predmetu izvršbe in o tretjem, ki mora verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Zveza športnih društev ... pa ne zatrjuje, da ima na denarni terjatvi upnika kakšno pravico, ki bi preprečevala izvršbo, ampak zasleduje en sam cilj, to je, da ne bi bila pritegnjena v ta izvršilni postopek. Njena pritožba se torej ne nanaša na samo terjatev in je zato ni mogoče okvalificirati kot ugovor tretjega. Kot pa je bilo že rečeno, pa se ta pritožba lahko šteje kot pritožba udeleženca, ki ima pravno korist od tega, da se ugotovi, da ni dolžnikov dolžnik. Ko je sodišče prve stopnje zavrglo to pritožbo, je štelo, da jo je vložil dolžnikov dolžnik, vendar pa prav ta pritožba zatrjuje, da je ne vlaga dolžnikov dolžnik, ampak nekdo tretji, kar pa seveda pomeni, da take pritožbe ni mogoče zavreči. Ko je sodišče prve stopnje dovoljevalo rubež denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, ni preizkusilo predloga za izvršbo, v katerem ni nobene navedbe o tem, zakaj naj bi bila Zveza športnih društev ... dolžnikov dolžnik. V predlogu je bila postavljena samo gola trditev, da je Zveza športnih društev ...dolžnikov dolžnik in sodišče je takemu predlogu nekritično sledilo ter zarubilo denarno terjatev, za katero pa je zaenkrat še vprašljivo, ali sploh obstoja. Dolžnikov dolžnik - ki to morda tudi ni, v svoji pritožbi sicer ne ponudi nobenega dokaza, da ni dolžnikov dolžnik. Vendar pa bo moralo sodišče prve stopnje vseeno ugotavljati, ali so trditve pritožnika Zveze športnih društev ... resnične ali ne in na ta način ugotoviti, ali je Zveza športnih društev ... dolžnikov dolžnik ali ni in po odgovoru na to vprašanje ponovno ustrezno odločiti o predlogu za izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika, ki mu jih "izplačuje" Zveza športnih društev.