Court dismisses objection to enforcement based on short deadline, upholding valid settlement agreement as enforceable title.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the debtor's objection to enforcement proceedings, confirming the first instance judgment. The debtor argued that an eight-day performance period was unreasonably short and requested a supplementary contract, while the creditor agreed with the first court's decision. The court ruled that admitting the debt without citing specific statutory grounds for blocking enforcement under the Enforcement Act means the objection fails, leaving negotiation to the parties.
Legislator headnote
AI generated55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. tč. 365. člen Zakona o pravdnem postopku: An objection to enforcement based solely on the shortness of the performance period or a request for further negotiation is inadmissible if no statutory grounds for blocking enforcement are presented, as the validity of the settlement agreement remains intact.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
[JEDRO]
Navedbe, da je rok za izpolnitev obveznosti prekratek, ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžničine nepremičnine. Stroške upnika je odmerilo na 17.480,00 SIT.
Zoper sklep je ugovarjala dolžnica. V laični vlogi navaja, da je osemdnevni rok prekratek. Dalje pravi, da obveznost do dolžnika priznava, vendar je možnost izpolnitve v tako kratkem roku nemogoča.
Dolžnica zaključuje, da je pradlagala sklenitev dogovora k pogodbi.
Prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi.
Ugovor kot pritožba je neutemeljen.
Pritožbeno soglaša z odločitvijo prvega sodišča, da je ugovor neutemeljen. Prvo sodišče je izvršbo dovolilo na podlagi sporazuma strank pred sodiščem, kar predstavlja veljaven izvršilni naslov.
Dolžnica v ugovoru ne navaja nobenega dejstva, ki bi lahko predstavljalo razlog, ki bi preprečeval izvršbo (55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnica v ugovoru dolg zgolj priznava ter navaja, da je rok za poravnavo terjatve prekratek. Obenem pa predlaga sklenitev dodatka k pogodbi. Navedeno pa seveda ne predstavlja nobenega ugovornega razloga iz 55. člena ZIZ in na podlagi tega sodišče ugovoru ne more ugoditi. Morebitno pogajanje med strankama pa je njuna stvar, njen predlog za sklenitev dodatka pa na tek izvršilnega postopka ne more vplivati.
Ker je ugovor kot pritožba neutemeljen in prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. tč.
365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).