Court dismisses debtor's appeal for enforcement order as mere payment promise lacks legal grounds under ZIZ Art. 55.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the debtor's appeal against the first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision. The debtor argued they would pay by a specific date but failed to provide substantive legal grounds under Article 55 of the Enforcement Act. The court ruled that a simple promise to pay does not constitute a valid objection to enforcement, as no facts were presented to show the debt ceased to exist.
Legislator headnote
AI generatedArticle 55 of the Enforcement Act; Article 2 paragraph 2 of Article 53 of the Enforcement Act; Article 365 paragraph 3 of the Civil Procedure Act; Article 15 of the Enforcement Act: A debtor's objection to an enforcement order must be substantiated with facts and evidence proving the termination of the claim; a mere promise to pay by a future date does not satisfy this requirement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožnikove ugovorne trditve ne predstavljajo dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je terjatev, ki izhaja iz pravnomočnega izvršilnega naslova, prenehala.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Prvi dolžnik A d.o.o. je vložil ugovor in navedel, da bodo obveznosti poravnali v čimkrajšem roku in da se jo obvežejo poravnati do 20.4.2000. Ugovor ni utemeljen.
Dolžnik mora zoper sklep o izvršbi ugovarjati obrazloženo.
Navesti mora torej dejstva in predložiti dokaze, ki ga utemeljujejo, sicer je njegov ugovor neutemeljen (2. odst.
53. čl. ZIZ). Dolžnik ni navedel ugovornih razlogov, ki izhajajo iz določila 55. člena ZIZ, saj je navedel le to, da se obvezuje obveznost poravnati do nekega datuma. To pa ni navedba takšnega dejstva, ki bi lahko pripeljala do ocene, da dolžnik ni dolžan poravnati terjatve upnika na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Ugovor zoper sklep o izvršbi je namreč mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ), teh pa dolžnik ni navedel.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. ZIZ). Ugovor dolžnika je bilo potrebno zavrniti kot neutemeljen in potrditi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje po 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.