Solvency claims and third-party payment failures do not block enforcement of principal or arrears.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to the enforcement of both the principal debt and overdue interest. The debtor argued that financial difficulties and unpaid customers justified delaying the principal, while citing customer payment failures as a reason to avoid interest. The court ruled that unproven solvency claims cannot halt enforcement and that business relationships with third parties do not excuse statutory interest obligations.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju; 1. odst. 277. člena Zakona o gospodarskih družbah: Unsubstantiated claims of financial hardship and external payment failures by a debtor do not legally prevent the enforcement of principal debts or the payment of statutory interest.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
"Velike finančne težave" niso pravno pomembno dejstvo, ki bi preprečevalo izvršbo glede glavnice. Zato je dolžnikov ugovor (v tem delu) neutemeljen. Neredno plačevanje kupcev dolžnika ni pravno upoštevni ugovorni razlog za oporekanje plačilu zamudnih obresti. Zato je dolžnikov ugovor (tudi v tem delu) neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da bodo glavnico, ki jo dolgujejo, poravnali v gotovini, vendar upnika prosijo za odlog plačila, ker imajo velike finančne težave. S plačilom obresti pa se ne strinjajo, ker je do zaostanka plačil prišlo zaradi nerednega plačevanja njihovih kupcev.
Ugovor ni utemeljen.
Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
Ker je dolžnik priznal, da dolguje glavnico, je treba šteti, da je glede glavnice uveljavljane terjatve izpodbijal sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (3. odst. 62. člena ZIZ), ter ugovor v tem delu presojati v okviru razlogov po 55. členu ZIZ. Pri tem pa "velike finančne težave", za katere dolžnik niti ni predložil nobenega dokaza, niso pravno pomembno dejstvo, ki bi preprečevalo izvršbo. Zato je dolžnikov ugovor v tem delu neutemeljen.
Dolžnik je oporekanje plačilu zamudnih obresti od uveljavljane glavnice utemeljeval z nerednim plačevanjem njegovih kupcev. To pa prav tako ni pravno upošteven ugovorni razlog. Ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti, upniku (po zakonu) dolguje zamudne obresti (1. odst. 277. člena ZOR); poslovna razmerja do tretjih oseb na to njegovo obveznost ne vplivajo. Ker dolžnik (glede obresti) tako ni navedel dejstva, s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99), je ugovor v tem delu treba šteti za neobrazložen (in s tem za neutemeljen).
Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).