Court dismisses debt objection as unsupported, confirming enforcement order against debtor.

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Iz upnikovih navedb v odgovoru na ugovor izhaja, da med strankama ni dogovora o takšnem načinu plačilu dolga, kot ga je (zgolj) navajal dolžnik v ugovoru. Te dolžnikove navedbe so tako ostale nedokazane.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je do prekinitve kompenzacijskih plačil poravnaval dolgove do upnika. Ker je upnik prekinil kompenzacijske dobave, mu je ostalo odprto plačilo, za katerega sedaj upnik zahteva izvršbo. Upniku je predlagal poplačilo večjega dela terjatev z njegovimi upniki in manjši del, ko bo dobil sredstva z dezinvestiranjem. Predstavnik upnika se je z njegovim predlogom strinjal.

V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da je dogovor o kompenzacijskem plačilu obstajal v letih 1997 in 1998, v letu 1999 pa so dobavili v dolžniku blago v skladu s pogodbo, po kateri mora dolžnik plačati v roku 40 dni od prevzema blaga.

Ugovor ni utemeljen.

Iz dolžnikove navedbe, da "mu je ostalo odprto plačilo za katerega sedaj upnik zahteva izvršbo" izhaja, da ne ugovarja delu izpodbijanega sklepa, s katerim mu je bilo naloženo naj plača terjatev (1. tč. izreka izpodbijanega sklepa), zato je potrebno ugovorne navedbe presojati v okviru razlogov iz 55. člena ZIZ (3. odst. 62. člena ZIZ).

2. odst. 53. člena ZIZ določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Iz upnikovih navedb v odgovoru na ugovor (redna št. 7) pa izhaja, da med strankama ni dogovora o načinu plačilu dolga, katerega je (zgolj) navajal dolžnik v ugovoru (redna št. 5). Te dolžnikove navedbe so tako ostale nedokazane.

Sodišče prve stopnje je tako najprej pravilno štelo, da dolžnik sklep o izvršbi izpodbija samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (3. odst. 62. člena ZIZ), nato pa ugotovilo, da ugovor ni utemeljen in ga poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je (neobrazložen) ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč.

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).