Appeal dismissed for vague grounds; first-instance judgment upheld as legally correct and procedural flaws absent.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering the defendant to pay over 222,000 SIT plus interest and legal costs. The appellant offered no specific facts or arguments, merely stating an intent to pay the debt, which the court found insufficient to challenge the ruling. Consequently, the court confirmed the lower court's decision because it found no material legal errors or procedural violations requiring correction.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 365. člen ZPP; Appeal based on vague and unsubstantiated grounds is inadmissible when the appellant fails to provide relevant facts, and the first-instance judgment is upheld if no procedural violations or errors in applying substantive law are found.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba (1. in 3. točka izreka) sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
S pavšalnimi in nekonkretnimi razlogi, v katerih smiselno navedena nobena relevantna dejstva, pritožnik ne more uspeti, ker je sodba sicer materialnopravna pravilna in če sodišče ne stori bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki 222.674,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.11.1998 in je zato vzdržalo v veljavi v tem obsegu 1. točko sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. Ig 97/00894 z dne 20.11.1997 ter 3. točko izreka glede 25.172,50 SIT izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi ter toženi stranki naložilo, da mora povrniti tožeči stranki 62.151,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov.
Proti tej sodbi se tožena stranka pritožuje.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so pritožbene trditve tožene stranke zelo nejasne. Kolikor pa je iz njih mogoče kaj razbrati, pa tožena stranka ne navaja nobenih relevantnih dejstev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tožena stranka pravzaprav v pritožbi sama navaja, da dolgu ne oporeka in da ga je pripravljena plačati. Te trditve torej v ničemer ne vplivajo na pravilnost izpodbijane sodbe. Pritožba je tako neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo, saj ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora na podlagi 2. odst. 365. čl. ZPP paziti po uradni dolžnosti, in ker je bilo tudi materialno pravo na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno.