Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 576/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.576.2000 AI generated

Court dismisses enforcement based on an invoice for alcohol testing, ruling it lacks business relationship basis.

Case Number VSL sklep III Cp 576/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The higher court vacated the first instance enforcement order and stopped the execution proceedings against the debtor. The debtor successfully argued that the invoice for an alcohol test was not a valid business document, while the creditor contended it was a standard commercial invoice. The court ruled that the invoice stemmed from a statutory police measure under the Road Traffic Act, not a contractual business relationship, thereby failing the legal definition of a valid enforcement title.

Legislator headnote

AI generated

Article 23 of the Enforcement Act; A bill of lading or invoice constitutes a valid enforcement title only if issued within a business relationship, whereas invoices for statutory police measures like alcohol testing lack the requisite contractual basis and are therefore inadmissible for enforcement.

Keywords

AI generated
enforcement title business relationship alcohol testing road traffic act statutory measure invoice validity enforcement proceedings

Cited Legislation

AI generated
Article 23 of the Enforcement Act
Article 15 of the Enforcement Act
Article 365 of the Civil Procedure Act
Article 53 of the Enforcement Act
Article 62 of the Enforcement Act
Article 23 of the Enforcement Act (paragraph 2)
Article 120 of the Road Traffic Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo in izvršba ustavi.

[JEDRO]

Račun, ki ne izvira iz poslovnega razmerja med strankama (račun v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti) ni verodostojna listina.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - računa št. 99-160-3 z dne 7.6.1999 in naložilo dolžniku, da plača glavnico v znesku 21.396,00 SIT s pripadki in izvršilnimi stroški ter dovolilo izvršbo zaradi prisilne izterjave navedenih zneskov z rubežem, ocenitvijo in prodajo premičnin.

Proti sklepu je dolžnik vložil ugovor. V njem navaja razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju terjatve iz računa, ki ga je kot verodostojno listino predložil upnik, in ki se nanaša na preizkus alkoholiziranosti in alkoholometrično preiskavo, ni dolžan plačati.

Prvo sodišče je dolžnikov ugovor ocenilo kot neutemeljen (2. odst.

53. čl. ZIZ) in ga v skladu z določbo 5. odst. 62. čl. ZIZ odstopilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Upnik je na dolžnikov ugovor, ki mu ga je prvo sodišče poslalo le v vednost, odgovoril.

Ugovor je utemeljen.

Po določbi 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka, ki so v tem odstavku opredeljene, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob slednjem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da račun št. 99-160-3, ki ga je kot verodostojno listino predložil upnik, ni verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ. Obstoj verodostojne listine kot izvršilnega naslova v smislu 1. odst. 23. čl. ZIZ je predpostavka materialnega prava, ker njen neobstoj pomeni, da zahtevku ni mogoče ugoditi. Po določbi 2. odst. 23. čl. ZIZ je verodostojna listina tudi faktura. Pojem "faktura" je pravni standard. ZIZ tega pojma ne določa, saj je ta pojem ekonomski in ne pravni. Uveljavljana je razlaga, po kateri je faktura račun, ki ga upnik izstavi dolžniku za izročeno blago ali opravljeno storitev, pri čemer se izda na temelju pogodbe in v skladu s pogodbo. Račun kot verodostojna listina se tedaj izda v nekem naročniškem oziroma poslovnem razmerju. Iz samega citiranega računa, ki ga je izdal upnik, izhaja, da ni izdan na podlagi nekega poslovnega razmerja, pač pa na podlagi 120. čl. ZVCP. Navedeno določilo pooblašča policista, da lahko zaradi ugotovitve ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če udeleženec v prometu oporeka rezultatu preizkusa, policist odredi strokovni pregled, na katerega voznika s službenim vozilom odpelje policist, ki je strokovni pregled odredil. Navedeni člen tudi določa, da stroške preizkusa oziroma stroške prevoza udeleženca v cestnem prometu do kraja, kjer se opravi strokovni pregled, in stroške pregleda plača udeleženec v cestnem prometu, če se izkaže, da ima v krvi več alkohola, kot to dovoljuje zakon. Gre torej za ukrep, ki ga na podlagi pooblastila v zakonu lahko odredi policist in za plačilo stroškov izvedbe ukrepa, ne pa za storitev iz nekega poslovnega razmerja, za katero bi se lahko izstavljali računi (v smislu 23. čl.

ZIZ). Predlogu predložena listina torej ne predstavlja fakture v smislu 23. čl. ZIZ in torej ni verodostojna listina, na podlagi katere bi se lahko predlagala in dovolila izvršba.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje ugovoru dolžnika ugodila in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Upnik, ki mu je sodišče prve stopnje poslalo dolžnikov ugovor le v vednost in je na pritožbo odgovoril, mora zaradi povedanega tudi sam trpeti svoje stroške odgovora na ugovor,