Appeal dismissed: mere financial hardship does not constitute 'significant damage' under ZIZ Art. 71(1).
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, confirming the first-instance court's rejection of the debtor's request for a stay of execution. The debtor argued that his catastrophic financial situation and reliance on family support constituted significant damage, but the court found this insufficient. The court ruled that mere stress from fulfilling a court-ordered obligation does not meet the legal standard for significant damage under Article 71 of the Enforcement Act, as such protection is already covered by other provisions.
Legislator headnote
AI generated1. odstavka 71. člena Zakona o izvršilnem postopku; Stiska dolžnika zaradi izpolnitve obveznosti ne pomeni znatnejše škode, razen če ni dokazano drugače.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Stiska, v kateri naj bi se dolžnik znašel zaradi izpolnitve obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne pomeni znatnejše škode v smislu 1. odstavka 71. člena ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje je bil zavrnjen predlog dolžnika za odlog izvršbe, ker ni verjetno izkazal, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Zoper sklep se je pritožil dolžnik. Izpodbija ga zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je v dopolnitvi predloga za odlog izvršbe z dne 27.3.2000 opozoril na svoj katastrofalno slab materialni položaj ter nemogoče razmere, v katerih se nahaja, ko živi na skrajnem robu eksistence in se preživlja zgolj s pomočjo svojega brata A.K. in drugih znancev in prijateljev, ki mu vsakodnevno pomagajo. Poudarja, da se je zadnji dve leti nahajal v bolniškem staležu in da je prejemal nadomestilo, ki pa mu je bilo pred kratkim ukinjeno, zaradi česar vodi spor pri delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Vse navedeno ob splošno znanih dejstvih zanesljivo potrjuje utemeljenost predloga za odlog izvršbe, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da njegovemu predlogu ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 71. člena ZIZ bi lahko dolžnik, ki je sicer vložil revizijo zoper izvršilni naslov, uspešno predlagal odlog izvršbe, če bi tudi verjetno izkazal, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da mu to ni uspelo. Sklicevanje na slab gmotni položaj, v katerem se nahaja, ko zatrjuje, da se sam ne more brez pomoči najbližjih niti preživljati, ni razlog, ki bi ga bilo mogoče upoštevati. Stiska, v kateri naj bi se dolžnik znašel zaradi izpolnitve same obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršiljivo sodno odločbo, namreč ne ustreza pravnemu standardu znatnejše škode po 1. odstavku 71. člena ZIZ. Razloge za odlog izvršbe je treba interpretirati restriktivno, saj bi lahko v nasprotnem primeru za vsako izvršbo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vedno pomeni prikrajšanje za dolžnika, bil izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe. Varstvo osnovne eksistence dolžnikov je zagotovljeno v določbah 79., 101. in 102. člena ZIZ, ki določa omejitve izvršbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.