Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 148/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.148.2000 AI generated

Enforcement objection dismissed because debtor failed to prove payment exceeding creditor's acknowledged amount.

Case Number VSL sklep III Cp 148/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's objection to an enforcement order, confirming the lower court's decision. The debtor argued they had paid over 1.5 million SIT based on a criminal settlement, while the creditor claimed a remaining debt of 1.6 million SIT after a partial payment. The court ruled the objection invalid because the debtor provided no evidence to support a payment amount higher than what the creditor had already acknowledged in the enforcement request.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 53. člen 2. odstavek; ZIZ 55. člen 2. odstavek: An objection to enforcement is inadmissible if the objector fails to substantiate their claim with evidence, particularly when the creditor has already acknowledged a specific payment amount in the enforcement application.

Keywords

AI generated
enforcement objection burden of proof partial payment enforcement order ZIZ 53 ZIZ 55 insufficient evidence

Cited Legislation

AI generated
ZIZ 53. člen 2. odstavek
ZIZ 55. člen 2. odstavek
ZPP 365. člen 2. točka
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO]

Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. I 736/96 (in ne I 786/96, kot je navedeno v predlogu) z dne 18.9.1996, ki je postal pravnomočen 4.3.1997, dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnika pa odmerilo na 21.167,20 SIT.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da se je v kazenskem postopku poravnal s predstavnico upnika in zaradi tega najel neugodno posojilo ter plačal več kot 1,500.000,00 SIT. Predlaga pregled spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani ter zaslišanje dolžnika. Meni, da upnik ne spoštuje doseženega dogovora oziroma izvensodne poravnave in zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi, upniku pa predlaga, da naj svoj predlog za izvršbo umakne oziroma, da sodišče v primeru, da upnik tega ne stori, zadevo nadaljuje v pravdnem postopku.

Na ugovor je upnica odgovorila. Navaja, da je njena terjatev na dan 28.10.1998 znašala 3,100.851,40 SIT. Ker je tega dne dolžnik plačal 1,500.000,00 SIT, je njegov dolg znašal še 1,600.851,40 SIT.

4.11.1998 je bil glede poplačila terjatve med strankama sklenjen dogovor, po katerem bi moral dolžnik do 31.1.1999 upnici plačati 1,000.000,00 SIT. V tem primeru bi se mu preostali dolg odpustil. Ker pa se dolžnik dogovora ni držal in je plačal le 150.000,00 SIT, je upnica 9.8.1999 ponovno vložila predlog za izvršbo, s katerim vztraja pri plačilu preostanka vtoževane terjatve.

Sodišče prve stopnje je štelo, da dolžnikov ugovor ni utemeljen in ga je zato, na podlagi določbe drugega odstavka 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

V določbi drugega odstavka 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora v njem navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Po določbi 55. člena ZIZ je ugovor mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so v isti določbi tudi primeroma našteti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v predlogu za izvršbo upoštevala dolžnikovo plačilo zneska 1,500.000,00 SIT. Za trditev o tem, da bi plačal več kot navedeni znesek, dolžnik ni predložil nikakršnega dokaza. Zgolj pavšalno je predlagal pregled spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani, ne da bi pri tem navedel njegovo opravilno številko. Ker dolžnik ni dokazal prenehanja upnikove terjatve v večjem znesku od tistega, kot ga je upnica sama upoštevala, pritožbeno sodišče lahko le zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugovor dolžnika opredelilo za neutemeljenega. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo katerega od ugovornih razlogov, na obstoj katerih mora, po določbi drugega odstavka 55. člena ZIZ, paziti tudi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi potrdilo.