Court dismisses objections to enforcement allowing creditor to act before final execution ruling under ZIZ.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the defendants' objections and upheld the lower court's decision permitting enforcement before the execution ruling became final. Defendants argued the creditor could not perform the cable removal alone and that the execution filing was untimely, while the creditor contended the cable was not public infrastructure and the filing was timely. The court ruled that since the execution title was valid and the defendants failed to prove the creditor could not act, the enforcement proceeded as ordered.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 46/3; ZIZ 53/2: Enforcement against bank funds is permitted before the execution ruling becomes final unless based on a notarial deed, and creditors may perform acts requiring no special authorization despite third-party interest claims.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovora se zavrneta in potrdi izpodbijani sklep.
Dolžnika sta dolžna upniku povrniti na 28.264,00 SIT odmerjene stroške odgovora na ugovor.
[JEDRO]
Če se dovoli izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računih pri organizacijah za plačilni promet, se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen, če se izvršba dovoli na podlagi verodostojne listine.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 18.6.1999, opr. št. P 1/98 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 13.10.1999, opr. št. II Cp 1446/99, dovolilo izvršbo s pooblastitvijo upnika, da na dolžnikove stroške sam ali po drugih osebah na parceli št. 427/12 k.o. ... vzpostavi prejšnje stanje tako, da iz te parcele odstrani telefonski zemeljski kabel in kanal zasuje ter z rubežem in prenosom dobroimetja dolžnika T... na žiro račun upnika zaradi izterjave pravdnih in izvršilnih stroškov.
Proti sklepu o izvršbi sta dolžnika vložila ugovor.
Prvi dolžnik navaja, da izvršba ni dopustna, ker gre pri navedeni izvršbi za dejanje, ki ga ne more opraviti upnik sam, ali po drugih osebah, temveč ga lahko opravi le dolžnik. Sporni telefonski kabel je namreč del javnega telekomunikacijskega omrežja, ki je v upravljanju izvajalca telekomunikacijskih storitev, torej dolžnika. Poseg v telekomunikacijsko omrežje bi pomenil tudi poseg v pravice tretjih, to je naročnikov telekomunikacijskih storitev.
Tudi drugi dolžnik v svojem ugovoru predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, pri čemer navaja, da izvršilni predlog ni bil vložen v zakonitem 30-dnevnem roku. Nadalje meni, da je izvršba nepotrebna, saj bi prvi dolžnik sam na upnikov poziv prestavil kabel na lastne stroške. Izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova torej lahko upnik doseže brez izvršbe. Drugi dolžnik nadalje ugovarja načinu poplačila pravdnih stroškov pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Upnik je vložil odgovor na ugovor, v katerem predlaga zavrnitev ugovorov obeh dolžnikov. Navaja, da sporni telefonski kabel ni del javnega telekomunikacijskega omrežja, ker za izgradnjo kabelskega telefonskega omrežja, ki poteka po upnikovem zemljišču, prvi dolžnik nima niti gradbenega niti uporabnega dovoljenja. Samo dejanje, ki ga v tem izvršilnem postopku uveljavlja upnik, lahko opravi tudi upnik sam. Tudi sklicevanje na interese tretjih v zvezi s predmetno izvršbo ni upoštevno. Sam izvršilni predlog je bil vložen v roku 30 dni od poteka paricijskega roka in je bil torej vložen pravočasno.
Izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, se na podlagi tretjega odst. 46. čl.
ZIZ opravi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Sodišče prve stopnje je štelo ugovora dolžnikov za neutemeljena in ju zato na podlagi drugega odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju poslalo višjemu sodišču, da o njima odloči kot o pritožbi.
Ugovora nista utemeljena.
Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1446/99 z dne 13.10.1999, je bil obema dolžnikoma, v pravdnem postopku tožencema, vročen dne 8.12.1999. Tedaj je zanju pričel teči 8-dnevni izpolnitveni rok, ki se je iztekel 16.12.1999, upnik pa je vložil izvršilni predlog dne 11.1.2000, torej v roku 30 dni po izteku roka, ki je bil v sklepu določen tožencu, da opravi naloženo dejanje.
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (17. čl. ZIZ).
V danem primeru je sklep o izvršbi v skladu z izvršilnim naslovom, to je pravnomočnim sklepom, izdanim v postopku za motenje posesti.
Dolžnika svoje obveznosti iz izvršilnega naslova v zato določenem roku nista prostovoljno izpolnila in tega niti ne zatrjujeta, upnik pa ni bil dolžan še posebej terjati dolžnika k izpolnitvi obveznosti.
Oprava dejanja, kot je dovoljeno z izpodbijanim sklepom, je dolžnikoma naloženo v pravnomočnem izvršilnem naslovu in tako ni upošteven ugovor prvega dolžnika, da takšnega dejanja upnik sam ali po drugih osebah ne sme opraviti. Pri tem se prvi tožnik ne more uspešno sklicevati na eventuelne pravice ali interese tretjih, saj to ne predstavlja njegovega dovoljenega ugovornega razloga iz 55. čl.
Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bi preprečeval izvršbo. Da bi šlo za dejanje, ki ga glede na naravo dela lahko opravi le dolžnik, dolžnik le zatrjuje, pa z ničemer ne izkazuje. V tem delu je ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen (člen 53/2 ZIZ). Drugi dolžnik tudi neutemeljeno ugovarja upnikovemu poplačilu pred pravnomočnostjo sklepa glede na določbo čl. 46/3 ZIZ. Pritožbeno sodišče torej ne najde nobenega upoštevnega ugovornega razloga in je zato ugovora obeh dolžnikov zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
Izrek o stroških ugovornega postopka je posledica neuspelih ugovor in dejstva, da so z ugovornim postopkom nastali upniku stroški. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi priglašenih stroškov v skladu z veljavno odvetniško in takso tarifo.