Enforcement court dismisses appeal when debtor submits evidence against a summary execution order.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe enforcement court rejected the creditor's appeal against a decision to revoke a summary execution order and transfer the case to a regular court. The debtor contested the debt by submitting a pre-estimate as evidence of a fixed agreement, while the creditor argued the delay was due to poor organization. The court ruled that because the debtor presented evidence, the enforcement judge could not verify its validity and must refer the matter to a regular court under Article 62 of the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 62 of the Enforcement Act; When a debtor contests a summary execution order based on a verifiable document and submits evidence, the enforcement court must revoke the order and transfer the case to a regular court for a full trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker dolžnik ugovarja terjatvi in o tem predloži dokaze, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi v 2. tč. razveljavilo in odločilo, da bo o zadevi odločeno v pravdi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je odločilo o ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi z dne 17.1.2000, razveljavilo sklep pod tč. 2 in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločeno v pravdnem postopku.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo upnik. Navaja, da so dolžnikove navedbe netočne, saj je bila dirka podaljšana zaradi slabe organizacije za dve uri. Ker dolžnik ni zavrnil računa, ki je bil pravilno poslan, mora račun plačati. Upnik je o tem dolžnika večkrat opozoril.
Na vročeno pritožbo dolžnik ni odgovoril.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik je predlagal izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžnik je po izdanem sklepu temu ugovarjal in navajal, da je predlog upnika neutemeljen in izpodbijal račun. Meni, da je bil dogovor in cena za zdravstveno dežurstvo fiksen. O tem predlaga dokaz, in sicer kopijo predračuna, iz katerega naj bi sledilo, da je bil takšen dogovor med strankama, kot zatrjuje dolžnik.
Z določbo 62. čl. ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju) je predpisano ravnanje sodišča v takem primeru. Gre za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal v celoti, pri tem pa predložil dokaze, izvršilno sodišče ne more preisojati utemeljenost teh dokazov in v zvezi s tem utemeljenost zahtevka. Zato sodišče mora izvršilno dovolilo razveljaviti in zadevo odstopiti pravdnemu sodišču, ki bo nato opravilo postopek po določbah Zakona o pravdnem postopku (62. čl.
ZIZ).
V tej fazi postopka izvršilno sodišče tudi ne more presojati upnikovih nadaljnjih navedb o tem, ali je bil račun korekten, kakšen je bil dogovor med strankami in zakaj račun ni bil plačan. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).