Appeal allowed; request to restore prior state due to late advance payment is inadmissible in enforcement proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and reversed the first-instance decision, ordering the rejection of the applicant's request to restore the prior state. Although the applicant argued the deadline for paying the advance enforcement fee was not preclusive, the court clarified that such a deadline is mandatory to prevent enforcement suspension. The court held that restoring the prior state is only permitted when a deadline for appeal or objection is missed, not for late payment of advance fees, rendering the original request inadmissible.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 38. člena ZIZ; 1. odst. 120. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ: In enforcement proceedings, a request to restore the prior state is admissible only if a deadline for appeal or objection has been missed; it is inadmissible if the ground is the late payment of an advance fee for enforcement costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrže.
[JEDRO]
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepoznega plačila predujma za opravo izvršbe v izvršilnem postopku ni dovoljen, zato ga je potrebno zavreči kot nedovoljenega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za vrnitev v prejšnje stanje.
V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da je predujem za opravo izvršbe res založil po preteku 8-dnevnega roka, vendar je mnenja, da ta "rok ni prekluziven v tem smislu, da sodišče ne bi opravilo izvršbe, v kolikor upnik naknadno vplača predujem".
Pritožba je utemeljena.
Pritožbena navedba, da rok, v katerem mora upnik dati predujem za stroške, ni prekluziven, ni utemeljena. 2. odst. 38. člena ZIZ namreč določa, da sodišče ustavi izvršbo, če upnik v roku, ki mu ga postavi sodišče, ne da predujma za izvršilne stroške. Zakonska posledica neplačila predujma v odrejenem roku je ustavitev izvršbe; sodišče zato v takem primeru ne more ravnati drugače, tj. nadaljevati izvršbe.
Vendar pa je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo (materialnopravne) določbe ZIZ o vrnitvi prejšnje stanje. Po 36. členu ZIZ je namreč v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Upnik pa je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude plačila predujma za stroške zunanjega poslovanja sodišča (redna št. 11); predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz tega razloga torej v izvršilnem postopku ni dovoljen, zato bi ga sodišče prve stopnje moralo zavreči (1. odst. 120. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje (kot nedovoljen) zavrže (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).