Appeal against a stay of execution order is inadmissible; appeal against the revocation order is dismissed as unfounded.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against the first order granting a stay of execution and rejected the appeal against the second order revoking the enforcement decision. The creditor argued against both orders, but the court found the stay request lacked valid grounds since the debtor failed to file a timely objection. Furthermore, the appeal against the revocation was rejected because no procedural violations were identified and the stay order itself is not appealable except in specific statutory exceptions.
Legislator headnote
AI generated121. člen ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ; 365. člen ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ: An appeal against an order granting a stay of execution is inadmissible unless the stay was granted contrary to the law or against a late-filed request; otherwise, such orders are final and the appeal against the subsequent revocation of enforcement is dismissed if no procedural violations are found.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zoper prvonavedeni sklep se zavrže.
Pritožba zoper drugonavedeni sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe. Takšna pritožba je (razen v dveh v zakonu navedenih primerih) nedovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom (redna št. 14) ugodilo predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (po dolžnikovi zamudi roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi), z drugim izpodbijanim sklepom (redna št. 15) pa je razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.
V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da se pritožuje zoper "sklep opr. št. Ig 99/00846 z dne 04.02.2000", vendar je iz obrazložitve razvidno, da izpodbija oba sklepa z dne 04.02.2000; navedel je namreč, da se "ne strinja s sklepom o vrnitvi v prejšnje stanje, ki je posledično razlog za sklep, s katerim se je sklep o dovolitvi izvršbe v celoti razveljavil". Dolžnik ni izkazal upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Sklenitev dogovora o urejanju sodnih zadev nima pri tem nobenega pomena. Dolžnik je sklep o izvršbi prejel in bi moral sam poskrbeti za pravočasno vložitev ugovora. Če bi šlo za nalog pooblaščenčevi pisarni, bi moral dolžnik predhodno poskrbeti za podpis pooblastila. Če pa je bil pooblaščenec odstoten, bi si moral poiskati drugega pooblaščenca. Razmerja med dolžnikom in njegovim pooblaščencem so razmerja, ki na sodišče nimajo nobenega vpliva. Če je pooblaščenec zamudil rok, to ni stvar sodišča in ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Gre tudi za neskladje med navedbami v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in med dopisom dolžnika (pooblaščencu). V predlogu je navedeno, da je dolžnik prinesel sklep o izvršbi v pisarno; iz dopisa pa izhaja, da je bil pooblaščencu poslan le dopis. Pooblaščenec navaja, da je pošto pregledal dne 22.10.1999, dan po preteku roka, kar pomeni, da je dopis prejel po pošti, medtem ko je sklep o izvršbi že imel v pisarni. Te nejasnosti dajejo vtis, da je bil enostavno zamujen rok za ugovor in da se z vrnitvijo v prejšnje stanje želi sanirati zamudo, kar pa na takšen način ni mogoče.
Pritožba zoper prvi sklep ni dovoljena, pritožba zoper drugi sklep pa ni utemeljena.
121. člen ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s 118. členom zakona ali predlogu, ki ni bil pravočasno vložen. Ker upnik ni dokazal (tega niti ni zatrjeval), da bi šlo za takšen primer, ko bi bila pritožba možna, je bilo treba pritožbo zoper sklep (redna št. 14) na podlagi 1. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ kot nedovoljeno (1. odst. 363. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ) zavreči.
Sicer pa upnik ni navedel nobenih razlogov, s katerimi bi posebej izpodbijal sklep (redna št. 15) o razveljavitvi sklepa o izvršbi v 2. tč. izreka in odstopu zadeve pravdnemu sodišču (oz. utemeljenost ugovora); sodišče druge stopnje pa ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in (drugi) izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).