Court allows debtor's objection to enforcement due to lack of business relations, shifting case to district court.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the debtor's objection to the enforcement proceeding, ruling that the claim of no business relationship with the creditor was a negative fact requiring the creditor to prove its existence. The first-instance court had incorrectly dismissed the objection as unreasoned under the Enforcement Act, failing to recognize the evidentiary burden shift. Consequently, the enforcement order was revoked, and the matter was remanded to the district court for a full trial on the merits.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: An objection by a debtor claiming the absence of business relations constitutes a negative fact that the debtor cannot prove; therefore, the burden of proof shifts to the creditor to demonstrate the existence of such relations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v drugi točki izreka in zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek.
Odločitev o dolžnikovih stroških ugovora se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Ugovor, da dolžnik ni v poslovnih odnosih z upnikom, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je tak ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 26.155,00 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da z upnikom nima sklenjene nobene pogodbe o vzdrževanju niti nobene druge pogodbe ter nobenih poslovnih odnosov.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor je utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ dolžniku nalaga, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s kateremi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Dolžnik zatrjuje, da z upnikom nima sklenjene nobene pogodbe ter da sploh nista v poslovnih odnosih. Dolžnik za navedene trditve ni predložil nobenih dokazil, vendar to v konkretnem primeru niti ni potrebno. Ugovor, da dolžnik ni v poslovnih odnosih z upnikom, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem utemeljen, zato je na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ ugovoru ugodilo ter sklep o izvršbi razveljavilo. O zahtevku in stroških postopka bo odločalo sodišče, ki bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek, za ta postopek pa je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Ker je sodišče druge stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v dovolilnem delu, je odločitev o dolžnikovih stroških ugovornega postopka na podlagi 3. odst. 165. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ pridržalo za končno odločbo.