Appeal court dismissed debtor's objection to enforcement based on 1997 invoices, ruling they must be raised in the original lawsuit.

Ugovor se zavrne, razen kolikor je bilo o njegovi utemeljenosti že odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 11.1.2000 in se potrdi sklep o izvršbi (razen glede zneska 6.771,00 SIT).

Dolžnica mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 13.570,60 SIT.

[JEDRO]

Dolžnica s svojimi ugovornimi navedbami o računih iz leta 1997 napada dejansko podlago sodbe. Takšne ugovore bi morala uveljavljati že v pravdnem postopku, v katerem je upnik pridobil zadevni izvršilni naslov, medtem ko jih zaradi vezanosti izvršilnega sodišča na pravnomočno sodbo v tem postopku ne more uveljavljati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pg 59/98 z dne 14.5.1999, pravnomočna dne 8.6.1999) zaradi izterjave 119.245,02 SIT s pripadki.

Dolžnica je zoper sklep pravočasno ugovarjala in navedla, da se dva računa iz leta 1997 ne nanašata nanjo, saj z upnikom v tem letu ni več poslovno sodelovala. Ostale račune bo poravnala v najkrajšem roku, enega v znesku 6.771,00 SIT pa je že plačala.

Upnik je navedeno delno plačilo pripoznal in predlog za izvršbo za zadevni znesek umaknil, kar je sodišče upoštevalo in s sklepom z dne 11.1.2000 dovoljeno izvršbo deloma ustavilo za dne 15.9.1999 plačanih 6.771,00 SIT. V odgovoru na ugovor je upnik predlagal zavrnitev ugovora, razen glede zgoraj navedenega delnega plačila. Navedel je, da je njegova terjatev ugotovljena s pravnomočno sodbo, zato je ugovor v tem delu povsem brezpredmeten.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžničin ugovor, izvzemši že upoštevano delno plačilo z dne 15.9.1999 v znesku 6.771,00 SIT, neutemeljen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 54. čl. ZIZ dolžničin ugovor v delu, o katerem ni odločilo že sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11.1.2000, obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnikova terjatev v tem postopku temelji na pravnomočni sodbi, na katero je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočna sodna odločba ni z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena ali spremenjena. Dolžnica s svojimi ugovornimi navedbami o računih iz leta 1997 napada dejansko podlago izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe. Takšne ugovorne navedbe bi morala uveljavljati že v pravdnem postopku, v katerem je upnik pridobil izvršilni naslov, medtem ko jih zaradi vezanosti izvršilnega sodišča na pravnomočno sodbo v tem postopku ne more uveljavljati. Dolžnica (razen že na prvi stopnji upoštevanega delnega plačila v znesku 6.771,00 SIT) v ugovoru ne izpodbija obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve z razlogi, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ, zato se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da dolžničin ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.

Izrek o stroških temelji na določbah 3. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ. Ker je dolžnica s svojim ugovorom uspela samo v sorazmerno majhnem delu, v preostalem pa je bil upnikov odgovor na ugovor zaradi posledic upnikovega molka iz 1. odst. 58. čl. ZIZ potreben, je sodišče druge stopnje odločilo, da mora dolžnica upniku povrniti vse stroške odgovora na ugovor. Stroški obsegajo stroške sodne takse (3.000,00 SIT), poštnino (170,00 SIT), stroške sestave odgovora na ugovor v višini 100 odvetniških točk x 87,40 SIT = 8.740,00 SIT ter DDV na odvetniško storitev v višini 19 % od navedenega zneska (1.660,60 SIT), skupaj 13.570,60 SIT, in so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah ter Taksno in Odvetniško tarifo.