Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep II Cpg 284/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.284.2000 AI generated

Appeal dismissed; court upheld enforcement order principal sum based on creditor's admitted debt amount.

Case Number VSL sklep II Cpg 284/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The appeal was rejected, and the lower court's enforcement order was confirmed regarding the principal debt of 833,514.80 SIT. The debtor argued the debt had reduced to 755,942.85 SIT after returning some goods, but the creditor admitted the original figure in their correspondence. The court ruled that since the creditor accepted the debtor's initial claim and the debt remained unpaid for the disputed portion, the enforcement order became final on that amount.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 2. odst. 435. člen; ZIZ 2. odst. 62. člen: An enforcement order becomes final and binding on the principal sum if the debtor does not contest it and the creditor confirms the debt amount, while remaining disputed portions are remitted to the court.

Keywords

AI generated
enforcement procedure finality of enforcement order debt confirmation creditor admission remittal to court enforcement appeal principal sum

Cited Legislation

AI generated
2. odst. 435. člen ZPP
2. odst. 62. člen ZIZ
2. odst. 350. člen v zvezi s 366. členom ZPP/99
15. člen ZIZ
2. tč. 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
AI generated
VSL sodba II Cp 197/2009
Administrative management fee claims against owners are governed by unjust enrichment (5 years) not management service statute of limitations (1 year).
VSL sklep III Cp 244/2000
Appeal allowed; debt objection covers all claims, requiring full enforcement order revocation per ZIZ.
VSL sklep II Cpg 861/99
Appeal allowed; debt enforcement order upheld as objection lacked factual grounds under ZIZ Art. 53(2).
VSL sklep II Cpg 1234/2016
Appeal allowed; first-instance court erred by rejecting timely amendment of complaint filed by counsel.
VSL sodba I Cp 1700/2015
Appeal dismissed; bankruptcy limits debtor's capacity, requiring administrator for asset disposal claims.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je glede na dolžnikove navedbe v ugovoru o višini (glavnice) uveljavljane terjatve, ki jo priznava (833.514,80 SIT) in upnikovo potrditev oziroma strinjanje s temi navedbami dolžnika, pravilno ugotovilo, da dolžnik za glavnico 833.514,80 SIT ne izpodbija tim. kondemnatornega dela sklepa o izvršbi (1. tč. izreka).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je sklep o izvršbi z dne 12.1.2000 postal pravnomočen za glavnico v znesku 833.514,80 SIT (1. tč. izreka), v preostalem delu pa je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v dovolilnem delu in ga v tem delu ter glede stroškov odstopilo pristojnemu sodišču v pravdni postopek (2. in 3. tč. izreka).

V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da je v ugovoru navajal, da njegov dolg na dan 21.1.2000 znaša 833.514,80 SIT ter da potekajo nadaljni razgovori o uskladitvi dolga. Po prejemu izpodbijanega sklepa pa je prejel pismo upnika, iz katerega je ugotoviti, da upnik priznava nadaljnjih 77.571,95 SIT terjatve v korist dolžnika, zato dolg ne znaša 833.514,80 SIT temveč 755.942,85 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena navedba, da dolg znaša 755.942,85 SIT, s čimer dolžnik trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, s tem ko je ugotovilo, da znaša dolg 833.514,80 SIT, ni utemeljena.

Dolžnik je v ugovoru (redna št. 7) navedel, da njegov dolg do upnika na dan 21.1.2000 znaša 833.514,80 SIT; v odgovoru na ugovor (redna št. 15) je upnik navedel, da je v dogovorih z dolžnikom, da mu vrne določeno blago, za kar mu bodo izdali dobropis, če bo vrnjeno blago (predvidoma dne 22.2.2000) nepoškodovano in količine točne. Tako bi dolg na dan 21.2.2000 znašal 755.942,85 SIT, o čemer bodo sodišče (glede na stanje prejetega blaga) obvestili. Sodišče prve stopnje je nato upnika z dopisom (redna št. 17) pozvalo naj navede "konkretizirano" terjatev zaradi nadaljnjega postopanja; tako je upnik v vlogi z dne 3.3.2000 (redna št. 18) navedel, da je dolžnik vrnil samo del blaga v vrednosti 157.500,00 SIT, ostalega blaga, glede katerega so se dogovarjali pa ne. Dolg tako znaša na dan 1.3.2000 833.514,80 SIT s pripadajočimi obrestmi.

Sodišče prve stopnje je tako glede na dolžnikove navedbe v ugovoru o višini (glavnice) uveljavljane terjatve, ki jo priznava (833.514,80 SIT) in upnikovo potrditev oziroma strinjanje s temi navedbani dolžnika, pravilno ugotovilo, da dolžnik za glavnico 833.514,80 SIT ne izpodbija tim. kondemnatornega dela sklepa o izvršbi (1. tč.

izreka), zato je ugotovilo, da je v tem (neugovarjanem) delu sklep o izvršbi postal pravnomočen (prim. tudi 2. odst. 435. člena ZPP), v ostalem delu pa sklep o izvršbi razveljavilo v 2. tč. izreka in v tem delu zadevo odstopilo pristojnemu sodišču (po 2. odst. 62. člena ZIZ).

Odločitev sodišča prve stopnje je bila tako pravilna, sodišče druge stopnje pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo nobenih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).