Enforcement objection dismissed due to failure to provide evidence or reasons under ZIZ Art. 53(2).
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to an enforcement order for approximately 224,282 SIT, upholding the first-instance court's decision. The debtor argued that insurance policies were signed and paid correctly, but failed to submit any documentary evidence or explain why such proof could not be provided. The court ruled that under Article 53(2) of the Enforcement and Insurance Act, an objection is deemed unfounded if the debtor neither substantiates their claims with facts nor presents supporting evidence, especially after being explicitly warned of this duty.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement and Insurance Act; Article 53(2) of the Enforcement and Insurance Act: An objection to an enforcement order is deemed unfounded if the debtor fails to substantiate their claims with material facts and supporting evidence, or to provide reasons for the inability to do so.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj jih ne more predložiti, je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave 224.282,90 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da so vse zavarovalne police podpisane in plačane na način, kot je bil dogovorjen ob podpisu. Plačila so bila nakazana na račun agenta ...
d.n.o., ki pa jih očitno ni nakazal naprej zavarovalnici.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen.
Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl.
ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Dolžnik v ugovoru sicer trdi, da so vse zavarovalne police, po katerih upnik izterjuje zadevni znesek, plačane, vendar pa za zatrjevana plačila ne predloži nobenih dokazil. Ker dolžnik navaja, da so bila plačila nakazana zavarovalniškemu agentu, bi moral v dokaz svojih trditev predložiti listinska dokazila o nakazilih, na dolžnost predložitve dokazov za svoje ugovorne trditve v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ pa je bil tudi izrecno opozorjen v pravnem pouku na sklepu o izvršbi. Ker za svoje ugovorne trditve dokazov ni predložil, niti ni navedel razlogov, zakaj jih ne more predložiti, je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker sodišče prve stopnje tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl.
ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.