Enforcement objection dismissed because asset claims do not affect execution permission but only business operation.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to an enforcement order, confirming the lower court's decision. The debtor argued they possessed no movable assets and could not pay debts, but the court found this irrelevant to the execution permit. The objection was rejected because it failed to cite specific facts preventing execution under the Enforcement Act and merely addressed the ability to conduct business.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection to an enforcement order is inadmissible if it merely asserts the debtor lacks assets or cannot pay, as such claims concern the feasibility of business operations rather than the legal grounds for permitting the execution itself.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Trditve dolžnice, da ne poseduje nobenih premičnin na naslovu trgovine niti na kakšni drugi lokaciji, niso pravno upošteven ugovorni razlog, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, ampak na opravljanje le-te. Zato za presojo odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi niso pomembne.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnice izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper sklep je dolžnica pravočasno ugovarjala. Navedla je, da na naslovu Trgovina .., niti na kakšni drugi lokaciji ne poseduje nobenih premičnin in trenutno ni v stanju, da bi dolgove poravnala.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ugovor dolžnice teh pogojev ne izpolnjuje, saj dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega izmed razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, v tej smeri pa tudi ni predložila nobenega dokaza (2. odst. 53. člena ZIZ). Trditve, da ne poseduje nobenih premičnin na naslovu trgovine niti na kakšni drugi lokaciji, pa niso pravno upošteven ugovorni razlog, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, ampak na opravljanje le-te. Zato za presojo odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi niso pomembne.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 23.3.2000 zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.