Enforcement proceeding initiated by creditor; prior written warning not a procedural prerequisite for debt collection.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection regarding the lack of a prior written warning before initiating enforcement proceedings. The debtor argued that a formal warning was required, but the court found the objection unreasoned and unsupported by specific facts. Consequently, the court upheld the lower court's decision to confirm the enforcement order based on the creditor's application.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 2. člena ZIZ; 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ: The initiation of enforcement proceedings upon the creditor's request does not require a prior extrajudicial written warning as a procedural prerequisite.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika (1. odst. 2. člena ZIZ), predhodno (izvensodno) opominjanje na plačilo dolga, pa pri tem ni procesna predpostavka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper izpodbijani sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da bi mu upnik moral izročiti pisni opomin za plačilo, ne pa ukrepati pri sodišču. Upnik je po 10. tč. 55. člena zakona o izvršilnem postopku zamudil roka za izvršbo, obveznost po 12. tč. 55. člena pa tudi ni prešla na dolžnika. Po 58. členu ZIP je upnik dolžan odgovoriti na ugovor; če ne odgovori, sodišče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe resnične.
Ugovor ni utemeljen.
2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je (med drugim) ugovarjal, da bi mu upnik moral predhodno izročiti pisni opomin. Ta navedba ni utemeljena, ker se postopek izvršbe uvede na predlog upnika (1. odst. 2. člena ZIZ), predhodno (izvensodno) opominjanje na plačilo dolga, pa pri tem ni procesna predpostavka. Navajanje ugovornih razlogov iz 10. in 12. tč. 55. člena ZIP (pravilno ZIZ) pa je zgolj pavšalno in nekonkretizirano ter zato neupoštevno. Ker dolžnik tudi ni navedel nobenih drugih dejstev, ki bi bila takšna, da bi z njimi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99), ugovor ni obrazložen (in s tem utemeljen).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen in ravnalo po 5. odst. 62. člena ZIZ: ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je (neobrazložen) ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).