Appeal dismissed; invalidity claim for shareholder meeting invalid due to voting rights denial not covered by law.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Povezovanje 1.odst. 281.čl. ZGD s 3.alineo 2.odst. 359.čl. ZGD na način, da bi se z nepravilnim sklicem skupščine zajelo tudi odrekanje pravice do glasovanja na (sicer pravilno sklicani) skupščini, ni utemeljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine tožene stranke z dne 7.12.1998 in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da na skupščini ni bila upoštevana določba 1.odst. 281.čl.

ZGD, po kateri delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini.

Vsaj delničarki R. K. je bila glasovalna pravica odvzeta, delničarji I. S., M. W. in F. W. pa so lahko glasovali šele takrat, ko je to uveljavil zastopnik tožeče stranke. Pritožnica se ne strinja z zaključkom sodišča, da je zbiranje pooblastil s strani M. S. in S. V. nasprotovalo Zakonu o prevzemih. Izpodbijani sklepi tudi niso konvalidirali, saj so bili vpisani v sodni register šele 14.1.1999. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki odgovora nanjo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu kot del argumentacije za zavrnitev zahtevka navedlo nekatere ugotovitve, ki so za odločitev irelevantne. Med le-te sodi okoliščina, da naj bi tožeča stranka glasovala za sklepe, ki jih s tožbo želi razglasiti za nične. Takšno ravnanje je sicer morda lahko "nerazumljivo", vendar samo po sebi na izid pravde ne vpliva. Po 2.odst. 360.čl. ZGD namreč lahko ničnost sklepa uveljavlja vsak član uprave ali nadzornega sveta ter vsak delničar. Omejitve za delničarje, ki niso glasovali za sporni sklep, zakon ne vsebuje. Za izid pravde je nepomembno tudi, ali sta bila S. V. in M. S. nekaj dni pred skupščino pooblaščenca tolikšnega števila delničarjev, da bi to terjalo postopek pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Skupščina tožene stranke je dne 7.12.1998 sprejela tri sklepe. Prvi se nanaša na izvolitev organov skupščine, drugi na znižanje in povečanje kapitala, tretji pa na t.i. odobreni kapital. Tožbeni zahtevek glede sklepa št. 2. je prvostopno sodišče zavrnilo zato, ker je bil že pred vložitvijo tožbe vpisan v sodni register. Pritožbeni razlogi zoper tak zaključek po oceni drugostopnega sodišča niso podani. Tožbo sta prvotna tožnika S. V. in M. S. vložila dne 18.12.1998, tožnik F. d.o.o. pa se je na aktivni strani "pridružil" dne 11.1.1999. Posledica iz 2.odst. 359.čl. ZGD v obravnavanem primeru ne bi nastala, če bi bil za presojo relevantni vpis tisti z dne 14.1.1999. Če pa je registrski vpis v smislu 2.odst. 359.čl. ZGD vpis z dne 9.12.1998, je sklep št. 2. konvalidiran. V primeru povečanja kapitala je vpis v sodni register dvostopenjski. Najprej se po 1.odst. 311.čl. ZGD vpiše sklep o povečanju kapitala, sledi pa vpis povečanja samega. Ta vpis po oceni drugostopnega sodišča ni več vpis skupščinskega sklepa, ampak vpis njegove posledice. Sklep z dne 14.1.1999 ni bil poprava sklepa z dne 9.12.1998, kot to napačno sklepa pritožnik, ampak drugi izmed sklepov v opisanem redosledu.

Zato je sklep, ki je relevanten glede na 2.odst. 359.čl. ZGD, v konkretnem primeru sklep z dne 9.12.1998. Zaključek o konvalidaciji velja le za sklep št. 2. Za ostala dva sklepa trditev o njihovem vpisovanju v sodni register stranki postopka nista podali. Vendar pa tudi glede njiju listinski dokazi v spisu omogočajo zaključke, po katerih je tožbeni zahtevek tudi v tem obsegu neutemeljen. Sklep št. 1. se nanaša na izvolitev organov skupščine. Tak sklep ne pomeni uresničevanja delniških upravičenj, ampak delničarji samo sodelujejo pri izbiri organov skuščine zaradi omogočanja njenega dela. Zato po pravilih ZGD o uveljavljanju ničnosti sklepov skupščine tak sklep z ničnostno tožbo ne more biti zajet (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 56/99 z dne 8.7.1999).

Za vse tri sklepe (za prva dva kot dodatni, za tretjega pa kot edini razlog) velja, da postopka njihovega sprejemanja ni mogoče opredeliti kot nasprotujočega 3.alinei 1.odst. 359.čl. ZGD. Ta določba se namreč nanaša le na sklicevanje skupščine in ne tudi na njeno izvedbo. To jasno sledi iz zadnjega dela cit. določbe, po katerem kršitve 281. do 287.čl. ZGD niso ničnostni razlog v primeru, da so se skupščine udeležil vsi delničarji (pa čeprav nato morda nekateri niso smeli glasovati). Ničnostni razlog iz 3.alinee 1.odst. 359.čl. ZGD se zato omejuje na sklicevanje skupščine v funkciji ustreznega obveščanja o njej in o njeni vsebini, ne pa na morebitno odrekanje glasovalnih pravic posameznim delničarjem na skupščini, ki je bila sklicana pravilno. Povezovanje 1.odst. 281.čl. ZGD s 3.alineo 2.odst. 359.čl.

ZGD na način, da bi se s tem zajelo tudi odrekanje pravice do glasovanja na (sicer pravilno sklicani) skupščini, ni utemeljeno.

Sodišče druge stopnje odklanja možnost, po kateri bi bilo (zatrjevano) kratenje pravice do glasovanja delničarjem z minimalnim odstotkom glasov lahko nasprotovanje javnemu redu v smislu 6.alinee 1.odst. 359.čl. ZGD. Iz zakona, ki sicer ni pretirano jasen in konsistentem, kot edino pravno sredstvo v obravnavani situaciji izhaja le tožba na izpodbijanje sklepa po 364.čl. ZGD. Ta je bila na sami skupščini sicer napovedana (366.čl. ZGD). Vendar pa je od dneva skupščine do dneva, ko je tožeča stranka F. d.o.o. vstopila v pravdo, pretekel več kot en mesec. Tudi če bi se predmetna tožba štela kot tožba na izpodbijanje sklepov skupščine, je glede na 1.alineo 1.odst.

365.čl. ZGD prepozna.

Podrobnejše opredeljevanje o postopkovnih napakah, ki jih tožeča stranka očita v zvezi s sporno skupščino, lahko ob takšnem stanju odpade. Morebitno kratenje delničarskih pravic I. S., M. W., F. W. in R. K. bi bilo v tem postopku relevantno le v primeru, da bi bila vložena tožba na izpodbijanje sklepov, in to v roku iz 1.odst.

365.čl. ZGD ter če bi tovrstno tožbo vložili omenjeni delničarji sami. Institut izpodbojnosti se (v splošnem) razlikuje od ničnosti ravno v tem, da ne zadeva absolutnih temveč relativna razmerja. Če se kot izpodbojni razlog zatrjujeje odrekanje pravice do glasovanja posameznim delničarjem, lahko po mnenju pritožbenega sodišča s tožbo iz 364.čl. ZGD takšne napake uveljavlja le tisti delničar, ki mu je bila pravica kratena. Da naj bi se njej sami delničarske pravice odredklo, pa tožeča stranka ne zatrjuje.

Iz vsega obrazloženega sledi, da pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo po 353.čl. ZPP zavrniti in izpodbijano sodbo v celoti potrditi.