Appeal court reverses first instance judgment for erroneous assessment of evidence regarding unpaid loan installments.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v 2. točki izreka spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tudi v tem obsegu ugodi in zato sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 98/0676/2 z dne 4.8.1998 ostane v 1. točki v veljavi tudi glede zneska 277.778,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.7.1998 dalje do plačila, v 3. točki izreka pa se spremeni tako, da se znesek 73.095,30 SIT nadomesti z zneskom 84.994,50 SIT.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki tudi pritožbene stroške v znesku 75.750,00 SIT v osmih dneh.

[JEDRO]

Sodišče je zmotno ocenilo predložene listine, ko je zaključilo, da iz njih izhaja, da je neplačanih le šest in ne sedem obrokov kupnine za cedirano terjatev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje deloma ugodilo zahtevku tožeče stranke, zavrnilo pa ga je glede zneska 277.788,00 SIT s pripadajočimi obrestmi in delnimi izvršilnimi stroški. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

Tožena stranka se zoper obsodilni del sodbe ni pritožila. Proti zavrnilnemu delu sodbe pa se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi in da toženi stranki naloži v povrnitev vse izvršilne in pravdne stroške.

Pritožba je bila vročena toženi stranki v odgovor, ki ga ni vložila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v tej zadevi uporabilo določbe ZPP iz leta 1977, ker je bila izpodbijana sodba izdana pred uveljavitvijo novega ZPP iz leta 1999 (glej 1. odst. 498. čl. ZPP/99).

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka na podlagi cesijske pogodbe z dne 28.6.1996 pridobila od EE terjatev, ki jo je le ta imela do tožene stranke po pogodbi z dne 12.2.1996 (priloga A6). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je bila tožena stranka dolžna po tej pogodbi plačati dolžni znesek 10,000.000,00 SIT v 36-tih mesečnih obrokih, začenši s 1.3.1996 in da je mesečni obrok znašal 277.778,00 SIT. Na podlagi cesijske pogodbe z dne 28.6.1996 (priloga A3) pa je ugotovilo, da je terjatev EE do tožene stranke iz naslova prej citirane pogodbe znašala na dan sklenitve pogodbe 9,166.666,00 SIT. Že na podlagi tega podatka je mogoče ugotoviti, da je tožena stranka do sklenitve cesijske pogodbe poravnala prvotnemu upniku (cedentu) EE le tri obroke, to je za mesec marec, april in maj 1996. Tožeči stranki je bila tako odstopljena vsa preostala neplačana terjatev. Iz same cesijske pogodbe z dne 28.6.1996, pa tudi iz izvlečka poslovne knjige EE (priloga A 4), ki jo je sodišče prav tako vpogledalo v dokaznem postopku tako izhaja, da obrok za mesec junij ni bil plačan. Zato je že na podlagi tega mogoče pritrditi pritožbi tožeče stranke, da je v svojih navedbah, kjer je imensko citirala mesece, za katere zahteva plačilo obrokov, očitno po pomoti spustila mesec junij 1996, čeprav je ves čas jasno in pravilno navedla, da zahteva plačilo za sedem obrokov. Sicer pa tožena stranka z ničemer ni prerekala trditev tožeče stranke, da je na dan 30.6.1998 neporavnanih sedem mesečnih obrokov. Na podlagi navedenega je razvidno, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo listine, ko je zaključilo, da je zahtevek za plačilo enega mesečnega obroka neutemeljen. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zahtevku tudi v preostalem delu ugodilo (2. točka 373. čl. ZPP).

Glede na uspeh v pravdi je tako tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki vse nastale pravdne stroške, ki so po ugotovitvah sodišča prve stopnje znašali 84.994,50 SIT. Sodišče druge stopnje je zato tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje deloma spremenilo, tako da je naložilo toženi stranki v plačilo vse nastale pravdne stroške tožeče stranke, to je znesek 84.994,50 SIT.

Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi pritožbene stroške. Sodišče druge stopnje je pritožbene stroške odmerilo od vrednosti spora v pritožbenem postopku, to je od zneska 277.778,00 SIT. Tako znašajo stroški sestave pritožbe odmerjeni po 1. odst. 16. tarifne številke Odvetniške tarife 375 točk in sodna taksa za pritožbo po 1. in 5. točki 3. tarifne številke Taksne tarife 2800 točk, kar skupaj znaša 75.750,00 SIT.