Appeal dismissed; new claim of no agreement on old unit rejected as untimely under ZPP.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje (II.

in III. tč. izreka) potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožbenima zahtevkoma po tožbi in nasprotni tožbi ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper II. in III. točko izreka sodbe se je tožeča (nasprotnotožena) stranka pravočasno pritožila in navedla, da se je sodišče prve stopnje oprlo na nepodpisan izvod pogodbe, ki ga je predložila tožena (nasprotnotožeča) stranka, čeprav je tožeča (nasprotnotožena) stranka že na sami obravnavi oporekala tej pogodbi kot dokaznemu gradivu. Ni res, da bi bilo med strankama dogovorjeno, da se vgradi star agregat.

Tožena stranka ni znala pojasniti, ali je bil agregat pred vgraditvijo že v obratovanju, na to dejstvo pa se da sklepati glede na preperele gumijaste cevi, po katerih so očitno že tekle tekočine.

Pritožba je bila vročena toženi (nasprotnotožeči) stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljene so pritožbene navedbe tožeče stranke (tožene po nasprotni tožbi), da se je sodišče prve stopnje oprlo (samo) na ponudbo toženca ter nepodpisano pogodbo z dne 26.10.1992. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju dejanskega stanja poleg navedenih listin oprlo tudi na izpovedbe tožene stranke ter priče B. E., kar je razvidno iz spisa ter obrazložitve izpodbijane sodbe. Iz ponudbe (priloga B4) res izhaja, da toženec ponuja agregat, izdelan v letu 1988 (in ne 1989 kot napačno navaja pritožnik), medtem ko je v prvem členu pogodbe (priloga B7) kot leto izdelave navedeno leto 1986, na kar je bil toženec opozorjen že na glavni obravnavi dne 30.4.1999 ter je pojasnil, da sta na agregatu dve letnici izdelave, ena za agregat kot celoto in ena za generator (ki je eden bistvenih delov agregata).

Vendar je tožena stranka že v vlogi z dne 4.5.1998 (list. št. 19) ter tudi na glavni obravnavi dne 30.4.1999 izrecno izjavila, da je tožeči stranki ponudila star agregat (ponudbo dokazuje tudi listina B4), takšno ponudbo pa je tožeča stranka sprejela. Na navedeni obravnavi je tožena svoje trditve dopolnila še z izjavo, da so si predstavniki tožeče stranke sporni agregat ogledali ter se strinjali, da se prav ta agregat vgradi v vojašnico na Pokljuki. Tožeča stranka na obravnavi ni zanikala, da bi bil kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, niti tega, da so si njeni predstavniki agregat ogledali in ga sprejeli ter da je toženec dobavil agregat v skladu s ponudbo. Po določilih 219. čl. Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP) mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija nasprotnikove trditve. Tožeča stranka zgoraj navedenih pravno pomembnih trditev tožene ni prerekala, niti ni izrecno oporekala veljavnosti ponudbe, niti pogodbe z dne 26.10.1992 (ki je bila res predložena sodišču v nepodpisani kopiji, na kar pa je tožena stranka sodišče tudi takoj opozorila). Glede na takšne neprerekane trditve tožene stranke v povezavi z listinami, katerim tožeča prav tako ni izrecno oporekala, je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi zahtevku po nasprotni tožbi povsem utemeljena. Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila.

Protispisna je pritožbena trditev, da je tožeča stranka že na sami obravnavi oporekala dokazni vrednosti nepodpisane pogodbe z dne 26.10.1992, saj se pooblaščenec tožeče na obravnavi o tej listini sploh ni izrekel, temveč je razpravljal samo o tehničnem stanju agregata (prim. zapisnik na list. št. 23 in 24). Tudi je napačno pritožnikovo tolmačenje toženčeve izjave, da nima originala sporne pogodbe. Toženec je navedel le, da on ne poseduje oz. ne najde podpisane pogodbe ter izrazil možnost, da morda pogodba (kot listina) nikoli ni bila podpisana, kar pa nikakor ne pomeni, da pogodba s tako vsebino ni bila veljavno sklenjena. Glede na jasne in neprerekane trditve tožene stranke o tem, da so si predstavniki tožeče stranke stroj ogledali in ga odobrili za vgraditev, so tudi povsem nerelevantna izvajanja tožeče stranke o preperelosti cevi in stanju agregata ter vzroku reklamacije (prim. 1. odst. 480. člena ZOR), kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

ZPP v 1. odst. 496.a člena določa, da je v gospodarskih sporih možno v pritožbi navajati nova dejstva samo, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave (prepoved pritožbenih novot). Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP odločilo, da mora sama trpeti svoje pritožbene stroške.