Appeal allowed; default judgment revoked due to missing substantive grounds in the original complaint under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, vacated the default judgment, and remanded the case for a new trial. The first-instance court had issued a default judgment because the defendant failed to respond within the statutory period, but the appellate court found this procedurally flawed. Although the defendant did send a response, it arrived late, yet the primary error was that the plaintiff's complaint lacked specific factual arguments proving the dismissal was unlawful. The court ruled that without these essential arguments, the condition for issuing a default judgment under Article 318 of the Code of Civil Procedure was not met, constituting a fundamental procedural violation.
Legislator headnote
AI generatedArticle 318 paragraph 1, Article 339 paragraph 7, Article 350 paragraph 2 of the Code of Civil Procedure; A default judgment is invalid if the plaintiff's claim lacks substantive grounds derived from the facts alleged in the complaint, as this constitutes a fundamental procedural violation requiring remand.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Če v tožbi niso navedena dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, ker tožba ne vsebuje argumentov, iz katerih bi izhajala nezakonitost naloga o začasni odstranitvi z dela, katerega razveljavitev zahteva tožnik, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 3. tč. 1. odst. 318. člena ZPP, ker iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo sklep člana uprave tožene stranke št. PS/430-99-TK z dne 26.11.1999 (1. točka izreka) ter naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki M. K., povrniti vsa prikrajšanja, ki jih je utrpel zaradi odstranitve z delovnega mesta (2. točka izreka). Zamudna sodba je bila izdana zato, ker tožena stranka v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo in ker so bili izpolnjeni vsi drugi pogoji iz 318. člena ZPP za njeno izdajo.
Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je zamudna sodba nezakonita, ker tožena stranka ni zamudila roka za odgovor na tožbo. Tožena stranka je s priporočenim pismom dne 23.3.2000 poslala sodišču odgovor na tožbo.
Sklicuje se na kopijo potrdila o priporočenem pismu z dne 23.3.2000 ter na kopijo odgovora na tožbo z dne 23.3.2000, vendar teh dokazov ne prilaga k pritožbi. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.
Tožeča stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so pritožbene navedbe neresnične, saj je glede na podatke v sodnem spisu tožena stranka očitno zamudila rok za odgovor na tožbo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da pritožbene navedbe tožene stranke, da je odgovor na tožbo poslala v 30-dnevnem roku, niso točne. Tožba s pozivom za odgovor na tožbo je bila toženi stranki vročena dne 25. februarja 2000, kot izhaja iz povratnice v spisu. Odgovor na tožbo, ki se nahaja v sodnem spisu, je sicer res datiran z datumom 23.3.2000, vendar ga je prvostopenjsko sodišče prejelo z navadno pošto dne 6.4.2000 (pošiljka je bila, kot izhaja iz kuverte, oddana na pošto v Ljubljani dne 5.4.2000), torej po izteku 30-dnevnega roka, predpisanega za odgovor na tožbo v 277. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Zato je bil prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe, določen v 1. odstavku 318. člena ZPP, izpolnjen.
Kljub navedenemu pa je bila v obravnavanem primeru izdaja zamudne sodbe nepravilna, ker za njeno izdajo niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno štelo, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke 1. odstavka 318. člena, to je, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Iz tožbe, ki jo je v obravnavani zadevi dne 2.2.2000 vložil tožnik, je namreč razvidno le, da je bil tožnik z nalogom člana uprave z dne 26.11.1999 odstranjen z delovnega mesta, da je dne 13.12.1999 vložil ugovor in da pritožbena komisija družbe BTC d.d. ni v 30 dneh odločila o ugovoru. Razlogi, zaradi katerih naj bi bila odstranitev z dela nezakonita oz. v nasprotju z določbo 95. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93), v tožbi niso navedeni. Iz naloga št. PS/430-99-TK z dne 26.11.1999, ki ga je predložil sodišču tožnik, je razvidno, da se delavec K. M.
na delovnem mestu vodje skladišča v PE P. začasno odstrani z dela v toženi stranki, dokler ne bo končan disciplinski postopek zaradi ugotovitve njegove disciplinske odgovornosti, uveden dne 26.11.1999 zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, med odstranitvijo iz tožene stranke pa mu pripada 50% njegove plače iz pogodbe o zaposlitvi. Tudi iz ugovora zoper nalog o začasni odstranitvi z dne 13.12.1999, ki je bil prav tako predložen sodišču skupaj s tožbo, izhaja le, da delavec izpodbija odločbo v celoti, saj je nezakonita in "lažirana".
V tožbi torej niso navedena dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, saj ne vsebuje argumentov, iz katerih bi izhajala nezakonitost naloga o začasni odstranitvi z dela katerega razveljavitev zahteva tožnik. To pa pomeni, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zato pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP ni izpolnjen. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da so v obravnavnani zadevi izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP, je z izdajo zamudne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Po navedeni določbi je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP spada med tiste absolutne bistvene kršitve, na katere mora sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi oz. pri preizkusu sodbe sodišča prve stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Na podlagi 3. odstavka 16. člena ZPP se odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo.