Appeal court dismisses enforcement objection as procedural defect and untimely filing under ZIZ.

Ugovor z dne 12.7.1999 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep o izvršbi, ugovor z dne 30.11.1999 se zavrže.

[JEDRO]

Vložena zahteva za varstvo zakonitosti ni ugovorni razlog, ki bi v smislu 55. člena ZIZ preprečeval izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo zoper dolžnika izvršbo z rubežem dolžnikove plače ter z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, zaradi izterjave zneska 200.700,00 SIT, ki predstavlja denarno kazen, povprečnino in stroške kazenskega postopka po pravnomočni sodbi.

Dolžnik je zoper sklep vložil dva ugovora. Prvega dne 12.7.1999, drugega pa 30.11.1999. V obeh predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa o izvršbi in vrnitev zadeve v ponovni postopek. V ugovoru z dne 12.7.1999 poudarja, da je zoper sodbo, ki je izvršilni naslov, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, zato meni, da je izpodbijani sklep o izvršbi preuranjen. Če 71. člen ZIZ določa odlog izvršbe, ko je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vloženo izredno pravno sredstvo, je ob uporabi enake interpretacije bolj na mestu ugovor. Zato je treba izpodbijani sklep razveljaviti, ker je preuranjen. V ugovoru z dne 30.11.1999 dolžnik navaja, naj se smatra ugovor z dne 12.7.1999, kot ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik ponovno prejel.

Dva ugovora je vložil tudi dolžnikov dolžnik. Sodišče prve stopnje je prvega kot nedovoljenega zavrglo, o drugem še ni odločalo, glede ugovorov dolžnika pa je ugotovilo, da sta neutemeljena, zato ju je poslalo višjemu sodišču, da o njiju odloči kot o pritožbi.

Ugovor z dne 12.7.1999 ni utemeljen, ugovor z dne 30.11.1999 pa je prepozen.

O ugovoru z dne 12.7.1999. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v 55. členu ZIZ.

Dolžnikove ugovorne navedbe o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti glede na določbe ZIZ niso ugovorni razlog. Ni mogoča razlaga kakršno ponuja dolžnik v ugovoru, namreč, da že vložena zahteva za varstvo zakonitosti pomeni, da je sklep o izvršbi izdan preuranjeno, in da ga je zato treba razveljaviti. Odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, ni razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (4. točka prvega odst. 55. člena ZIZ), zato so ugovorne navedbe dolžnika v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti v celoti neupoštevne. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da tudi niso podani po uradni dolžnosti upoštevni ugovorni razlogi (2. odst. 55. člena ZIZ), niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče ugovor dolžnika na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo.

O ugovoru z dne 30.11.1999. Dolžnik je sklep o izvršbi prejel dne 9.7.1999, že dne 12.7.1999 pa je njegov pooblaščenec zoper sklep o izvršbi vložil ugovor. Res je sicer dolžnikov pooblaščenec zatem dne 22.11.1999 tudi prejel sklep o izvršbi, vendar je šteti, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena v skladu z določbami ZPP že tedaj, ko je dolžnik dne 9.7.1999 prejel sklep o izvršbi. Zato je ugovor vložen dne 30.11.1999 vložen prepozno, kajti vložen je po izteku roka za njegovo vložitev (3. odst. 9. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato dolžnikov ugovor z dne 30.11.1999 zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (367. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).