Appeal allowed; sale of unregistered property voided due to lack of ownership proof and missing public notice requirements.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep ter sama prodaja nepremičnine - garsonjere št. 72 na naslovu ..., razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Učinki zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, nastanejo, če opravi sodišče prepis nepremičnine ter zapisnik o popisu razglasa na sodni deski.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom že omenjeno nepremičnino domaknilo najboljšemu ponudniku I. d.o.o., ki naj bi nepremičnino kot edini ponudnik kupil na dražbenem naroku dne 15.2.2000. Proti sklepu se pritožujeta DZ in RJ, ki predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navajata, da je sodišče prve stopnje domaknilo nepremičnino najboljšemu ponudniku, čeprav je last tretjega in ne dolžnika. Sklep o domiku je možno razveljaviti zaradi nepravilnosti v dražbenem postopku, te pa so podane, saj je sodišče pred samo prodajo razpolagalo s kupoprodajno pogodbo iz katere je bilo razvidno, da dolžnik ni lastnik stanovanja, ki se prodaja na dražbi. Tudi če ne bi bilo v spisu pogodbe, na podlagi katere sta pritožitelja kupila stanovanje, stanovanje ni bilo v izključni lasti dolžnika. O dražbi ni bila obveščena niti solastnica stanovanja pred prodajo, niti pritožitelja, ki sta stanovanje kupila 18.1.1999. Kakorkoli že, stanovanje ni bilo v izključni lasti dolžnika, na samem stanovanju je bil napis z imenom in priimkom ZD in je tako vprašaljiva tudi pravilnost vročanja sodnih pisanj dolžniku, saj dolžnik na tem naslovu ni stanoval. Med postopkom je tudi spremenil ime in priimek, pošta pa se mu je pošiljala na prejšnje ime, torej na formalno neobstoječo osebo. V dokaz svojih trditev pritožitelja prilagata kupoprodajno pogodbo za sporno nepremičnino.

Pritožba je utemeljena.

Izvršilni predlog je bil vložen še v času veljavnosti zakona o izvršilnem postopku iz leta 1978. Na podlagi 142. čl. tega zakona je moral upnik predlogu za izvršbo priložiti dokaz, da je dolžnik lastnik nepremičnine, na katero je predlagana izvršba. Tega upnik ni storil, niti ni sodišče na nedvoumen način ugotovilo, da je dolžnik izključni lastnik v zemljiško knjigo nevpisane nepremičnine, pa je vendarle izdalo sklep o izvršbi, ki je glede na klavzulo pravnomočnosti postal pravnomočen. Ne glede na navedeno pa učinki zaznambe sklepa o izvršbi po 144. čl. ZIP glede nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiški knjigi nastanejo le, če opravi sodišče popis nepremičnine, za katero je predlagana izvršba in povabi na popisni narok upnika, dolžnika in mejaše ter nato zapisnik o popisu, ki ima pomen zaznambe izvršbe razglasi na sodni deski (3. in 4. odst. 186. čl. ZIP). Po tedaj veljavnem zakonu je treba zapisnik o rubežu še objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije (3. odst. 211. čl. ZIZ).

Iz spisa je razvidno, da je bila nepremičnina sicer popisana v rubežnem in cenilnem zapisniku na list. št. 22, ni pa v spisu razvidno, da bi bil ta zapisnik razglašen na sodni deski. Tako je najmanj dvomljivo, da bi nastopili učinki zaznambe sklepa o izvršbi iz 2. odst. 144. čl. ZIP. V nadaljevanju postopka pa je, kot izhaja iz podatkov spisa, sodišče na samem prodajnem naroku, preden je pristopilo k prodaji, razpolagalo s podatki, na podlagi katerih dolžnik ni bil lastnik nepremičnine, ki je predmet izvršbe ali vsaj ne njen izključni lastnik. Vse navedeno je ugotovljeno v zapisniku o prvem dražbenem naroku, pa je sodišče prve stopnje prodajo vendarle opravilo in nato z izpodbijanim sklepom domaknilo nepremičnino najboljšemu ponudniku. Po presoji pritožbenega sodišča glede na vse spredaj navedeno niso bili dani pogoji za opravo javne dražbe, saj je iz podatkov spisa izhajalo, da je najmanj sporno, ali je dolžnik lastnik nepremičnine, ki je bila predmet prodaje. Ker torej po presoji pritožbenega sodišča pogoji za prodajo niso bili podani, je pritožbeno sodišče sklep o domiku, pa tudi samo prodajo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločati o ugovoru tretjih, tako MB, kot tudi obeh pritožiteljev, nato pa odvisno od rešitve teh ugovorov, nadaljevati z izvršbo.