Court allows execution on pension but suspends it pending Constitutional Court ruling on pension seizure limits.

1. Ugovoru se ugodi in se sklep o izvršbi tako spremeni, da se dovoli izvršba na pokojnino dolžnikov z nadaljnjo omejitvijo, da mora vsakemu dolžniku ostati najmanj znesek v višini zajamčene plače.

2. Pritožbi zoper sklep o odlogu izvršbe se ugodi in se sklep z dne 7.1.2000 v točki 1. spremeni tako, da se izvršba odloži do odločitve Ustavnega sodišča RS o ustavni pritožbi.

3. Upnik mora dolžnikoma v osmih dneh povrniti 33.342,00 SIT stroškov izvršilnega postopka.

4. Upnik mora dolžnikoma v osmih dneh povrniti 41.418,84 SIT pritožbenih stroškov.

[JEDRO]

Vložena ustavna pritožba predstavlja odložitveni razlog iz 1. točke 1. odst. 71. čl. ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo, upnikove stroške pa odmerilo na 22.936,00 SIT.

S sklepom z dne 7.1.2000 je zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe, odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških obeh strank pa je pridržalo do odločitve o ugovoru dolžnikov.

Dolžnika sta zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala po odvetniku brez navedbe ugovornih razlogov. Navajata, da je s sklepom o izvršbi sodišče prve stopnje dovolilo zarubiti za stroške postopka 2/3 njune pokojnine. Za dovolitev izvršbe v tolikšnem obsegu ni imelo pravne podlage, saj po 102. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ izvršba na dolžnikovo pokojnino ni omejena zgolj na 2/3, temveč na 2/3 tako, da ostane dolžniku najmanj znesek v višini zajamčene plače.

Dolžnika sta se po odvetniku pritožila zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za odlog izvršbe. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu ugodi oz. podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navajata, da ZIZ ne pravi, da bi bilo izredno pravno sredstvo zgolj tisto, ki ga določa ZPP, temveč govori o izrednem pravnem sredstvu nasploh. Izredno pravno sredstvo je vsako pravno sredstvo, naslovljeno na pristojno sodišče, s katerim se izpodbija pravnomočni izvršilni naslov, če je izid takšnega postopka lahko tudi razveljavitev izvršilnega naslova. Dolžnika menita, da izpolnitev obveznosti iz sodne odločbe z izvršbo v povezavi z njuno visoko starostjo z veliko verjetnostjo kaže na možnost nastanka znatnejše škode na njunem zdravju. Sodišče prve stopnje s svojim laičnim znanjem na medicinskem področju ni bilo upravičeno presojati, kaj je kronično in kaj akutno obolenje, spregledalo pa je tudi mnenje zdravnice P.Z., da "bi lahko kakršnakoli nasilna izselitev dolžnice ogrozila njeno zdravstveno stanje".

Upnik v odgovoru na ugovor predlaga, naj pritožbeno sodišče ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi. V 102. čl. ZIZ določena omejitev, da mora dolžniku po izvršbi ostati najmanj znesek v višini zajamčene plače, določa le način izterjave.

Ugovor dolžnikov je utemeljen.

Prav imata dolžnika, da izvršba na denarno terjatev dolžnika za denarne terjatve, ki niso navedene v 2. točki 1. odst. 102. čl. ZIZ, ni omejena le do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, ampak mora dolžnikoma ostati najmanj znesek v višini zajamčene plače (1. točka 1. odst. 102. čl. ZIZ). Z zakonom predpisana omejitev izvršbe nad pokojnino predstavlja ugovorni razlog, ki preprečuje (v konkretnem primeru omejuje) izvršbo iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ.

Pritožbeno sodišče je zato ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi tako spremenilo, da se dovoli izvršba na pokojnino dolžnikov z nadaljnjo omejitvijo, da vsakemu dolžniku po izvršbi ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ - 1. točka izreka).

Pritožba je utemeljena.

Določila 1. točke 1. odst. 71. čl. ZIZ po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati tako, da bi vloženo izredno pravno sredstvo predstavljalo le izredno pravno sredstvo po ZPP. Izredno pravno sredstvo v smislu ZIZ je vsako pravno sredstvo, s katerim se napada že pravnomočni izvršilni naslov, če je izid postopka lahko tudi razveljavitev izvršilnega naslova. Ustavno sodišče z odločbo ustavno pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali pa ji ugodi in posamični akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odločanje (1. odst. 59. čl. Zakona o ustavnem sodišču, Ur.l. RS št. 15/94). Ker sta dolžnika 15.3.1999 vložila ustavno pritožbo, je pogoj izkazanega odložitvenega razloga izkazan.

Znatnejša škoda (1. odst. 71. čl. ZIZ) je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko zapolniti v vsakem konkretnem primeru. V zvezi s tem je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ni bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnikov in njun socialni položaj in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre. V sklop navedenih okoliščin, ki tvorijo vsebino pravnega standarda znatnejše škode, sodi tudi bolezensko stanje in starost dolžnikov. Ob dejstvu, da sta rojena leta 1913 in 1929, dolžnica pa je tudi zelo bolehna, je utemeljeno sklepanje, da bi jima vsakršna prisilna izselitev povzročila škodo, ki presega tisto, ki je v sami realizaciji izvršbe. Če bi se kasneje, to je v primeru za dolžnika uspešne ustavne pritožbe, izkazala za neutemeljeno, pa je vprašljiva tudi možnost ali vsaj hitrost ponovne vzpostavitve prejšnjega stanja. Ker je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o predlogu dolžnikov za odlog izvršbe, pravilno ugotovilo dejansko stanje, nanj pa zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep tako spremenilo, da je izvršbo odložilo do odločitve Ustavnega sodišča RS o ustavni pritožbi (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ - 2. točka izreka).

Ker je pritožbeno sodišče ugovoru dolžnikov ugodilo, spremenilo pa je tudi odločbo v zvezi s predlogom za odlog izvršbe, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, je odločilo o stroških vsega postopka (2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Dolžnikoma je priznalo stroške za sestavo ugovora in predloga za odlog izvršbe v skladu z veljavno odvetniško tarifo in stroške v višini sodnih taks (3. točka izreka).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 2. odst. 165. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.