Court dismisses objection to enforcement based on notary deed, ruling enforcement court cannot decide substantively on such objections.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe enforcement court partially revoked its order allowing enforcement based on a notary deed because it failed to rule substantively on the debtor's objection. The debtor argued that the creditor's claim for a late fee was invalid due to double charging, as the fee had already been paid by her spouse. The court held that when an objection is raised against an enforcement order based on a notary deed, the enforcement court lacks jurisdiction to decide the merits and must instead revoke the order in part and continue the proceedings as if it were an objection to a payment order.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 54. in 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju: When an objection is filed against an enforcement order based on a notary deed, the enforcement court cannot decide substantively on the objection's merits; instead, it must revoke the order in the part where enforcement is permitted and continue the proceedings as if it were an objection to a payment order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
O obrazloženem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča, temveč sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 12.8.1999 delno ustavilo za dne 28.8.1999 plačanih 6.364,00 SIT. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se izvršba nadaljuje še za izterjavo stroškov v višini 13.987,50 SIT.
Proti sklepu se pritožuje dolžnica, ki ne navaja posebej pritožbenega razloga, predlaga pa razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da že drugič vlaga ugovor v isti zadevi, pri čemer svoje trditve iz ugovora proti sklepu o izvršbi dopolnjuje s tem, da je terjatev upnika proti njej zaradi izterjave naročnine v celoti sporna. Upnik je namreč neopravičeno izstavljal račune na dolžničino ime, ker je naročnino plačeval že njen mož, s katerim živi v istem gospodinjstvu.
Trdi torej, da gre za dvakratno zaračunavanje naročnine.
Pritožba je utemeljena.
Proti sklepu o izvršbi z dne 12.8.1999 pod opr.št. I 99/00604 je dolžnica vložila pravočasen in obrazložen ugovor. O tem ugovoru, čeprav je bil obrazložen, sodišče prve stopnje ni odločilo, niti ga ni na podlagi 2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju poslalo višjemu sodišču, da o njem odloča kot o pritožbi. Dolžnica je vložila ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v ugovoru pa izpodbijala sklep o izvršbi v celoti, oziroma nedvomno v delu, v katerem ji je bilo naloženo, naj terjatev plača. V takšnem primeru pa sodišče prve stopnje vsebinsko o takšnem ugovoru ne odloča, temveč v skladu z določbo 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Od odločitve o ugovoru je odvisno, ali je šteti utesnitveni predlog upnika kot delni umik izvršilnega predloga, ali pa delni umik tožbe. Z izpodbijanim sklepom je torej sodišče prve stopnje preuranjeno odločalo o delnem umiku izvršilnega predloga in je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v nadaljnji postopek. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje primarno odločilo o dolžničinem ugovoru, nato šele v zvezi z upnikovo vlogo z dne 19.10.1999.