Appeal dismissed; execution objection against third party requires suit against them, not debtor.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision directing the applicant to file a lawsuit against the third-party creditor. The applicant argued the creditor was infringing on his property rights, but the court held that such rights must be verified through a separate lawsuit against the creditor, not the debtor. The court confirmed the lower court's procedural order despite a clerical error in the text, ruling that the appeal was unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 64. člen 3. odst. 3; ZIZ 65. člen 2. odst.: When a third party objects to execution and the creditor opposes it, the executing court must direct the applicant to file a lawsuit against the creditor to determine if the execution is permissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
V skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZIZ sodišče prve stopnje ugovor tretjega vroči upniku. Če ta v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, mora izvršilno sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ, napotiti vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo F.
R., da v roku 15 dni vloži zoper upnico tožbo za ugotovitev, da izvršba na 1/2 nepremičnin vpisanih pri vl. št. 305 k.o. ...,..., last dolžnice V.R., ni dopustna.
Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje F.R., ki navaja, da je že pojasnil, da je ženino premoženje pri vl. št. 305 k.o. ... del njegovega premoženja, ki ji ga je dne 8. 7. 1974 podaril. Dejanje pa je zavaroval z dodatno pogodbo, iz katere izhaja, da se darilna pogodba razveljavi, če nastane situacija, ki bi ogrožala nemoteno posest njegove polovice. Ker torej upnica v bistvu posega v pritožnikovo premoženje, je takšno poseganje nedopustno, še posebej ker ji je sam predlagal drugačno rešitev. Pritožnik še navaja, da mu ni jasno pri čem je sedaj, saj je v izreku izpodbijanega sklepa navedeno, da naj vloži tožbo zoper upnika, v obrazložitvi pa, da zoper dolžnika; ve pa to, da v njegovo premoženje nima nihče pravice posegati.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu z določbo prvega odstavka 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Ur. l. RS 51/98) lahko tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je F.R. s predložitvijo dodatne pogodbe z dne 15. 8. 1974 do stopnje verjetnosti izkazal, da ima na predmetu izvršbe takšno pravico.
V skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZIZ je sodišče prve stopnje ugovor pravilno vročilo upnici, ki je v danem roku izjavila, da ugovoru nasprotuje. V takšni situaciji mora izvršilno sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ, napotiti vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo pravilno ter v skladu s citirano določbo ZIZ. Le v pravdnem postopku se namreč lahko preizkusijo pritožnikove trditve, da upnica v tej izvršilni zadevi posega na njegovo premoženje oz. da je lastnik celotne parcele vl. št. 305 k.o. ...,...
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je res prišlo do očitne pomote, ko je sodišče prve stopnje zapisalo, da vložnika napotuje na vložitev ustrezne tožbe zoper dolžnika. Takšna pomota pa ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa; jasno namreč je, da mora vložnik, če želi doseči ugotovitev, da izvršba ni dopustna, v roku 15 dni vložiti tožbo zoper upnico.
Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožba ni utemeljena. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS 26/99), na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in po-trditi sklep sodišča prve stopnje.