Appeal allowed; judgment for default invalid due to failure to warn defendant of consequences of absence.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal overturned the first-instance judgment for default and remanded the case for a new trial. The defendant argued they were absent in France and had already repaid the debt, but the core issue was procedural. The court found that the defendant was not properly summoned because the summons failed to explicitly warn them of the legal consequences of their absence, violating mandatory procedural requirements.
Legislator headnote
AI generated332. člen ZPP/77; 114. člen ZPP/77: A judgment for default is only permissible if the defendant was properly summoned, which requires timely notification and explicit warning of the legal consequences of non-attendance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Izdaja sodbe zaradi izostanka je dopustna le, če so izpolnjeni pogoji iz 332. čl. ZPP/77, med drugim torej, če je toženec na narok pravilno povabljen. Pravilno vabljenje pa pomeni, da so stranke pravočasno povabljene na narok in da so v vabilu posebej opozorjene na zakonite posledice izostanka z naroka (3. odst. 114. čl. ZPP/77).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo zaradi izostanka, s katero je toženi stranki naložilo plačilo 4.000 DEM z obrestmi, po katerih se v kraju izpolnitve obrestujejo devizne hranilne vloge na vpogled, od 6.2.1994 dalje, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter povrnitev 39.397,50 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe.
Zoper sodbo se je toženec pravočasno pritožil. Navaja, da je bil v času naroka odsoten od doma, ker je bil v Franciji.
Kazen izpodbija, ker je znesek že vrnil do marca 1996, o čemer ima tudi več prič.
Sodišče prve stopnje je najprej vlogo toženca obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je v njej zaprosil za ponoven razpis prvega naroka, in ga zavrnilo.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Tožena stranka v pritožbi sicer uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zoper sodbo zaradi izostanka, namreč zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst.
353. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77), vendar pa pritožbeno sodišče sodbo preizkusi v mejah (dovoljenih) razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 365. čl.
ZPP/77). Preizkus obstoja po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa pokaže, da je podana kršitev iz 6. tč. 2. odst. 354. čl. v zvezi s 1. tč.
1. odst. 332. čl. ZPP/77. Izdaja sodbe zaradi izostanka je dopustna le, če so izpolnjeni pogoji iz 332. čl. ZPP/77, med drugim torej, če je toženec na narok pravilno povabljen.
Pravilno vabljenje pa pomeni, da so stranke pravočasno povabljene na narok in da so v vabilu posebej opozorjene na zakonite posledice izostanka z naroka (3. odst. 114. čl.
ZPP/77). Niti iz sklepa o določitvi naroka niti odredbe o vabljenju strank na narok niti iz označbe vročenih pošiljk na povratnicah ni razvidno, da je sodišče stranke vabilo na prvi narok oziroma s posebnim opozorilom o posledicah izostanka s prvega naroka, na katerem je edino mogoče izdati sodbo zaradi izostanka. Če pa na take posledice toženec ni bil opozorjen, ni bil pravilno povabljen na narok in ni izpolnjen pogoj, predpisan v 1. tč. 1. odst. 332. čl.
ZPP/77. Navedena kršitev je pritožbenem usodišču narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo (1. odst. 369. čl. ZPP/77).
Sodišče prve stopnje bo moralo torej opraviti novo glavno obravnavo in o zahtevku tožeče stranke ponovno odločiti.