Appeal court remands enforcement objection case to first instance for fact-finding on business income and vehicle necessity.

Sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

Odločitev o stroških ugovora in odgovora na ugovor se pridrži za končno odločitev o ugovoru.

[JEDRO]

Kadar sodišče druge stopnje ne more odločiti o ugovoru, ker niso ugotovljena vsa odločilna dejstva, vrne zadevo sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 416/96 z dne 10. 3. 1997, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 689/97 z dne 11. 6. 1997, in na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 467/97 z dne 8. 9. 1997, in obvestil CSD dovolilo izvršbo na tekoči in žiro račun dolžnika pri NLB d. d. in na dolžnikove premičnine, posebej pa na tovorno vozilo D..., in sicer zaradi izterjave preživnine za čas od julija 1996 do decembra 1999 v skupnem znesku 925.203,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od vsakega preživninskega obroka od njegove zapadlosti dalje ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 21.150,00 SIT.

Zoper tak sklep je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da je samostojni podjetnik - avtoprevoznik. Zaradi blokade računov ne more nabaviti goriva za vozilo, s katerim opravlja svojo dejavnost. Na žiro račun prejema vsa sredstva iz svoje dejavnosti, tudi plačo zase in pri njem zaposlenega delavca. Zakon omejuje izvršbo na plačo, zato mu ni mogoče zaseči vseh sredstev, ki jih ima na računu. Na vozilo, ki ga potrebuje za opravljanje dejavnosti, pa je izvršba nedopustna. Kot dokaze predlaga popisni list osnovnih sredstev, obračun revalorizirane amortizacije in potrdilo davčne uprave ter pogodbo o zaposlitvi.

Upnik je na ugovor odgovoril. Navaja, da je dolžnikov namen, da se izogne plačilu preživnine. V zvezi s svojim poslovanjem navaja le stroške, ne pa tudi prihodkov, zato upnik predlaga, da sodišče pri davčni upravi opravi poizvedbe o prometu na dolžnikovih računih in resnični dolžnikovi plačilni sposobnosti. Kolikor pomenijo sredstva na računih dolžnika njegovo plačo, upnik predlaga, da se dolžniku zarubi 2/3 prejemkov, tako da mu ostane vsaj znesek v višini 2/3 zajamčene plače.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, in ga je poslalo višjemu sodišču, da odloči o njem kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, 51/98).

Pritožba je utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora dolžnika je preuranjena. Dolžnik uveljavlja ugovorni razlog iz 7. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, vendar dejstva, od katerih je odvisna odločitev o ugovoru, niso dovolj razjasnjena. Dolžnik navaja, da kot samostojni podjetnik na račun, na katerega je dovoljena izvršba, prejema tudi svojo plačo, upnik pa se strinja z omejitvijo izvršbe.

Sodišče prve stopnje bo zato moralo, potem ko bo ugotovilo, ali dolžnik na račun prejema plačo in v kakšnem mesečnem znesku, ponovno odločiti o ugovoru v delu, v katerem se nanaša na dovolitev izvršbe z rubežem sredstev na dolžnikovih računih. Na podlagi določbe 137. člena ZIZ namreč z izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu, iz naslova prejemkov, na katera je izvršba omejena v skladu s 102. členom ZIZ, ni mogoče seči, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec. Omejitev izvršbe glede istega prejemka je seveda mogoče upoštevati le na enem od računov.

Prav tako bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tovorno vozilo, na katero je dovoljena izvršba, edino vozilo, s katerim opravlja dolžnik svojo dejavnost, in nato odločiti o dopustnosti izvršbe nanj glede na določbo 1. odstavka 80. člena ZIZ, ki ne dovoljuje izvršbe proti podjetniku posamezniku na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep o neutemeljenosti ugovora ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru.

Sodišče druge stopnje je odločitev o stroških ugovornega postopka pridržalo za končno odločitev o ugovoru na podlagi določbe 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.