Appeal granted; first-instance court acquitted due to flawed fact-finding and unconvincing witness testimony.

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter oprostilo obdolženca obtožbe, ocena nekaterih prič pa ni prepričljiva ali pa je celo izostala iz obrazložitve sodbe. Zato je bila odločba sodišča prve stopnje razveljavljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženca iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje nezakonitega posredovanja po členu 269/3 in 2 KZ. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe po prvem odstavku 394. člena ZKP.

Na pritožbo državne tožilke je odgovoril obdolženčev zagovornik. V odgovoru je predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe.

Višji državni tožilec je predlagal ugoditev pritožbi okrožne državne tožilke.

Pritožba državne tožilke je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ocenilo, da ni dovolj dokazov, da naj bi obdolženec sprejel darilo - to je denar v vrednosti 6.000 DEM - in da je izrabil uradni položaj in vpliv ter posredoval, da so bila opravljena uradna dejanja, opisana v izreku sodbe, ki pa se ne bi smela opraviti. Izpovedbo R.M., da je izročil obdolžencu denar v znesku 6.000 DEM, je ocenilo kot nelogično glede na višino mesečnih prejemkov, ki jih je sam navedel, in glede na to, da ni vedel, koliko denarja je imel shranjenega doma in v kakšni valuti. Taka ocena priče M. pa ni prepričljiva, saj nobeden od zneskov, ki jih je omenjala ta priča, to je niti prihodki, niti odhodki, ni potrjen. Ocena sloni le na izpovedbi priče, ki ji torej v tem delu sodišče prve stopnje verjame, v tistem delu o obdolžencu izročeni vsoti pa se sodišču prve stopnje ne zdi logična, zakaj ne, pa ni prepričljivo obrazloženo. Izpovedbo priče M. o tem, da je E. dobil od njega 2.000 DEM, ta znesek pa je izročil E. obdolžencu, je potrdil priča J.E. Njegovi izpovedbi, da je prejeti denar izročil obdolžencu, pa sodišče prve stopnje ni sledilo in so razlogi o tem (stran 13 sodbe), zakaj mu ni verjelo, prav tako popolnoma nejasni in neprepričljivi.

Zato je pritožba državne tožilke, ki očita izpodbijani sodbi, da ne ponudi tehtnih razlogov, zakaj ni sledilo izpovedbi priče R.M., da je plačeval za dokumente, ta izpovedba pa je podkrepljena z izpovedbo J.E., utemeljena. Prav tako je utemeljena pritožbena navedba, da ni dovolj razvidno iz obrazložitve sodbe, zakaj ni sledila izpovedbi E., da je denar dal obdolžencu, zlasti ker v spisu ni indicev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da E. želi oziroma ima namen škodovati ali deskriditirati obdolženca, s katerim se poznata.

Pritožba državne tožilke zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja je torej utemeljena. Sodišče druge stopnje ji je sledilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje pred drugim sodnikom. Prvostopenjsko sodišče bo moralo ponovno izvesti dokaze in jih oceniti, zaključki o dokazni oceni pa bodo morali biti bolj prepričljivi, saj bodo morali biti navedeni tehtni razlogi glede odločitve, ki jo bo sodišče prve stopnje sprejelo.

Sodišče druge stopnje je odredilo, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom zato, ker ima pomisleke o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja, hkrati pa ne pričakuje, da bodo v razveljavitvenem sklepu izraženi pomisleki v ponovljenem dokaznem postopku pripeljali sodišče prve stopnje do drugačne dokazne ocene.