Appeal dismissed; advance payment for enforcement costs cannot be equated to court taxes under new enforcement rules.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik sam trpi stroške pritožbe.

[JEDRO]

Ker (bodočih) izvršilnih dejanj od dne 14.04.2000 (2. člen odredbe o začetku opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja po izvršiteljih (Ur. list RS, št. 32/2000)) ne bodo več opravljali izvršitelji, zaposleni na sodiščih, velja glede stroškov, do katerih so upravičeni izvršitelji (ki so izvršilni stroški - 292. člen ZIZ), drugačna (nova) ureditev po četrtem delu ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo izvršitelja, že plačani predujem v znesku 2.555,00 SIT nakazalo na žiro račun izvršitelja ter upniku naložilo, da mora v 8 dneh založiti še 21.445,00 SIT predujma za izvršilne stroške.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da je sporno že samo dejstvo, da je že založil predujem za izvršitelja. Taksna obveznost, kamor bi lahko uvrstili tudi predujem, namreč nastopi z vložitvijo vloge oz. z izdajo naloga sodišča. Sodišče je tak nalog izdalo, upnik pa ga je v roku poravnal. Zato je nedopustno naknadno zaračunavanje predujma, saj to predstavlja retroaktivnost podzakonskega pravnega akta. Sicer pa vrednost spornega predmeta znaša 20.690,30 SIT, kar pomeni, da bi predujem glede na tar. št. 1 posebnega dela pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (pravilnika) lahko znašal največ 8.000,00 SIT oz. 200 točk.

Pripadki namreč ne sodijo v vrednost spornega predmeta. Velja razmisliti, da način obračunavanja predujmov stimulira počasno delo izvršiteljev. Pri tem je upnik priglasil stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Predujma za stroške za opravo izvršbe ni mogoče enačiti s taksami, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Stroški sodnih taks namreč spadajo med stroške strank (ki jih predhodno trpi vsaka stranka sama), ne pa med izvršilne stroške, tj. stroške, ki so potrebni za opravo izvršbe, katere mora predhodno založiti upnik. Ker pa (bodočih) izvršilnih dejanj od dne 14.04.2000 (2. člen odredbe o začetku opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja po izvršiteljih (Ur. list RS, št. 32/2000)) ne bodo več opravljali izvršitelji, zaposleni na sodiščih, velja glede stroškov, do katerih so upravičeni izvršitelji (ki so izvršilni stroški - 292. člen ZIZ), drugačna (nova) ureditev po četrtem delu ZIZ.

Upnik tudi neutemeljeno navaja, da bi lahko predujem znašal največ 200 točk po omenjenem pravilniku (Ur. list RS, št. 32/2000). Upnik je namreč prezrl, da ob vrednosti spornega predmeta 20.690,30 SIT (517 točk po tarifi pravilnika) 200 točk predstavlja ceno izvršiteljeve storitve le za en rubež; sodišče prve stopnje pa je ocenilo (po 11. členu pravilnika), da bosta verjetno potrebna dva rubeža, dve dražbi, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, priprava obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila od dolžnika in kilometrina, pri čemer upnik ocene o številu potrebnih izvršilnih dejanj niti ne izpodbija.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita. Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam trpi njene stroške (1. odst. 165. člena in 1. odst. 154. člena ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).