Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 101/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.101.2000 AI generated

Appeal court dismisses debtor's execution objection for failing to substantiate facts under ZIZ Art. 53(2).

Case Number VSL sklep II Cpg 101/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court dismissed the debtor's objection and confirmed the first-instance court's decision to permit enforcement. The debtor argued that pre-contractual travel costs to Germany and dissatisfaction with the handover record should offset the creditor's claim, but provided no concrete facts or evidence linking these issues to the debt's existence or amount. The court ruled that under Article 53(2) of the Enforcement and Security Act, an objection is inadmissible unless it contains specific, proven facts capable of halting execution, which the debtor failed to establish.

Legislator headnote

AI generated

Art. 53(2) ZIZ; Art. 365(2) ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ: An objection to an execution decision is deemed unfounded if the debtor fails to allege specific facts and provide evidence proving that the execution should be suspended or the claim extinguished.

Keywords

AI generated
enforcement objection substantiation of facts ZIZ Article 53 unfounded objection execution suspension burden of proof pre-contractual costs

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih konkretnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kakšni stroški naj bi mu nastali pred sklenitvijo katere pogodbe, koliko ti stroški znašajo in kakšno zvezo imajo z upnikovo terjatvijo. Prav tako ne pove, v kakšni zvezi s terjatvijo so zatrjevana, a ne izkazana potovanja v Nemčijo in kateri stroški so zaradi tega večji, niti ne postavi konkretnih trditev, kakšno nezadovoljstvo naj bi bilo razvidno iz zapisnika o primopredaji ter kako naj bi to vplivalo na obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 508.065,90 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da smatra, da je upravičen glede stroškov, ki so nastali pred sklenitvijo pogodbe, zato zahteva odpis najemnine za dva meseca, saj so njihovi stroški zaradi večkratnih potovanj v Nemčijo znatno večji. Prilaga fotokopijo zapisnika o primopredaji, iz katerega je razvidno njegovo nezadovoljstvo.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor štelo za neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl.

ZIZ oziroma ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih konkretnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kakšni stroški naj bi mu nastali pred sklenitvijo katere pogodbe, koliko ti stroški znašajo in kakšno zvezo imajo z upnikovo terjatvijo. Prav tako ne pove, v kakšni zvezi s terjatvijo so zatrjevana, a ne izkazana potovanja v Nemčijo in kateri stroški so zaradi tega večji, niti ne postavi konkretnih trditev, kakšno nezadovoljstvo naj bi bilo razvidno iz zapisnika o primopredaji ter kako naj bi to vplivalo na obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.