Solvency objection dismissed; debt denial required for enforcement objection under ZIZ Art. 62(3).
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to the enforcement order, ruling it inadmissible because the debtor did not deny the underlying debt. Although the debtor argued financial insolvency, the court held that poor liquidity alone cannot prevent the creditor from enforcing a valid claim. Consequently, the objection was treated as a partial appeal regarding the enforcement procedure, which was ultimately rejected as unfounded.
Legislator headnote
AI generated3. odst. 62. člena ZIZ; 2. odst. 53. člena ZIZ: An objection to an enforcement order is only admissible if the debtor denies the debt; mere financial insolvency or inability to pay in installments does not constitute a valid legal ground to suspend enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker je dolžnik navedel, da ne zanika svojega dolga, je treba šteti, da izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo in postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. člena ZIZ). Slabo finačno stanje oziroma nelikvidnost dolžnika ne more biti razlog, da upnik ne bi smel z izvršbo uveljaviti svoje terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da ne zanika dolga, vendar zaradi težke finančne situacije ni bil več sposoben poravnavati svojih obveznosti. Predlaga, da bi upniku poravnal dolg v obrokih do 10.7.1999. Ugovor ni utemeljen.
Ker je dolžnik navedel, da ne zanika svojega dolga, je treba šteti, da izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo in postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. člena zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
2. odst. 53. člena ZIZ določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik z razlaganjem svoje finančne situacije in predlogi za odpravo le-te ne navaja pravno pomembnega dejstva, ki bi preprečevalo izvršbo (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99); slabo finačno stanje oziroma nelikvidnost ne more biti razlog, da upnik ne bi smel z izvršbo uveljaviti svoje terjatve.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (3. odst.
62. člena ZIZ) ter nato ugotovilo, da ugovor ni utemeljen in ravnalo po 2. odst. 54. člena ZIZ: ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).