Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 89/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.89.2000 AI generated

Appeal dismissed because debtor failed to substantiate objection with facts and evidence under ZIZ.

Case Number VSL sklep II Cpg 89/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's objection and confirmed the first-instance ruling permitting enforcement based on a notarial deed. The debtor argued that the court erred in finding the factual status of the claim, but provided no specific facts or evidence to challenge the claim's existence, amount, or due date. The court ruled that under the Enforcement and Security Act, an objection must contain material facts and supporting evidence; without them, the objection is deemed unsubstantiated and the enforcement proceeds.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju; Dolžnik mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedeti pravno pomembna dejstva in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen.

Keywords

AI generated
enforcement objection substantiation requirement factual status notarial deed ZIZ enforcement unsubstantiated claim appellate review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik v svojem ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kaj misli z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče dovoli izvršbo (1. odst. 23. čl. ZIZ) na upnikov predlog, ki mora vsebovati podatke iz 1. odst. 40. čl. ZIZ ter imeti priložene verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ. Pred izdajo sklepa sodišče prve stopnje ne izvaja nobenega dokaznega postopka, zato mora dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi izpodbija dejanski stan upnikove terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 21.767,48 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da ugovarja zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor štelo za neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl.

ZIZ oziroma ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Dolžnik v svojem ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kaj misli z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče dovoli izvršbo (1. odst. 23. čl. ZIZ) na upnikov predlog, ki mora vsebovati podatke iz 1. odst. 40. čl. ZIZ ter imeti priložene verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ. Pred izdajo sklepa sodišče prve stopnje ne izvaja nobenega dokaznega postopka, zato mora dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi izpodbija dejanski stan upnikove terjatve (2. odst. 53. čl. ZIZ), kot je bilo obrazloženo v prejšnjem odstavku. Ker dolžnik takih trditev sploh ni postavil, je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.