Appeal dismissed: A certificate of authenticity is not an enforceable title for bankruptcy costs against a bankrupt debtor.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's request to enforce a certificate of authenticity against a debtor in bankruptcy proceedings. Although the appellant argued that bankruptcy-related costs constitute an enforceable title exempt from the general prohibition on enforcing against bankrupts, the court held that only titles explicitly listed in the Enforcement Act qualify. Consequently, a certificate of authenticity, while valid for proving claims, does not function as an enforceable title under the specific bankruptcy restrictions.
Legislator headnote
AI generated23. člen ZIZ; 4. odst. 111. člen ZPPSL: A certificate of authenticity is not an enforceable title for the purpose of enforcing bankruptcy-related costs against a debtor in bankruptcy proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Čeprav je izvršbo mogoče predlagati tudi na podlagi verodostojne listine (23. čl. ZIZ), to še ne pomeni, da je verodostojna listina tudi izvršilni naslov v smislu 4. odst. 111. čl. ZPPSL, zato izvršbe zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti na podlagi verodostojne listine, ne glede na to, ali gre za terjatev, ki ima naravo stroškov stečajnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker je dolžnik v stečaju.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je terjatev nastala po začetku stečajnega postopka in ima naravo stroškov stečajnega postopka, zato bi sodišče moralo dovoliti izvršbo.
Pritožba ni utemeljena.
Držijo sicer upnikove pritožbene navedbe, da prepoved izvršbe zoper stečajnega dolžnika po 4. odst. 111. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka. Za odločanje o dovolitvi izvršbe je torej bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka in ali ima upnik zanje izvršilni naslov. Izvršilni naslovi so taksativno našteti v 2. odst. 17. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato je izvršbo zoper stečajnega dolžnika mogoče dovoliti samo na podlagi enega le-teh. Čeprav je izvršbo mogoče predlagati tudi na podlagi verodostojne listine (23. čl. ZIZ), to še ne pomeni, da je verodostojna listina tudi izvršilni naslov v smislu 4. odst. 111. čl.
ZPPSL, zato izvršbe zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti na podlagi verodostojne listine, ne glede na to, ali gre za terjatev, ki ima naravo stroškov stečajnega postopka.
Glede na povedano je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog za izvršbo zavrne. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo upnika na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl.
ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.