Appeal court dismisses debtor's objection for being vague, unsupported by evidence, and non-compliant with ZIZ requirements.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the debtor's objection and upheld the first-instance court's decision to enforce a judgment for 184,270.50 SIT. The debtor argued the creditor made errors in work and material damage, but failed to provide specific details or attach supporting evidence like the rejection claim. The court ruled the objection invalid because it lacked the required factual specificity and documentary proof mandated by Article 53 of the Enforcement and Security Act (ZIZ).
Legislator headnote
AI generatedArticle 53, paragraph 2 of the Enforcement and Security Act (ZIZ); Article 365, paragraph 2 of the Civil Procedure Act (ZPP): An objection to enforcement must be substantiated with specific facts and supporting evidence; failure to comply renders the objection inadmissible and the enforcement order valid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnikove ugovorne trditve so zelo splošne in nekonkretizirane, saj sploh ne pove, zaradi katerih napak je reklamiral, kakšen jamčevalni zahtevek je uveljavljal in koliko po njegovem znaša nesporni znesek. Poleg tega dolžnik ugovoru ne prilaga nikakršnih dokazil, iz katerih bi izhajala utemeljenost njegovih ugovornih navedb (reklamacije, dokazila o napakah ipd.), zato je ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 184.270,50 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je navedeni račun zavrnil v reklamacijskem roku zaradi napake pri delu in poškodbe materiala. Po rešitvi reklamacije bo nesporni znesek poravnal. Pritožuje se tudi zoper stroške izvršbe.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določbami 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da mora svoj ugovor obrazložiti, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik zatrjevati in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžnikove trditve zelo splošne in nekonkretizirane, saj sploh ne pove, zaradi katerih napak je reklamiral, kakšen jamčevalni zahtevek je uveljavljal in koliko po njegovem znaša nesporni znesek. Poleg tega dolžnik ugovoru ne prilaga nikakršnih dokazil, iz katerih bi izhajala utemeljenost njegovih ugovornih navedb (reklamacije, dokazila o napakah ipd.), čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to dolžnost iz 2. odst.
53. čl. ZIZ izrecno opozorjen. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst.
53. čl. ZIZ in s tem neutemeljen.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikov ugovor na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.