Enforcement objection dismissed for lack of evidence and clear factual basis regarding debt repayment agreement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the debtor's objection to an enforcement order based on a credible document. The debtor claimed a new repayment agreement was reached but failed to provide any supporting evidence or clearly distinguish between a debt discharge and a deferred payment plan. Consequently, the court ruled the objection unreasoned and inadmissible under the Enforcement Act, thereby upholding the first-instance enforcement decision.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. čl. ZIZ; 5. odst. 62. čl. ZIZ; 2. točka 365. čl. ZPP: An objection to an enforcement order based on a credible document must be substantiated with specific facts and evidence; otherwise, it is deemed unreasoned and inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem dolžnik zgolj navaja, da sta se z upnikom dogovorila za drugačen način izpolnitve obveznosti, kot je bilo prvotno dogovorjeno, ne da bi za te svoje navedbe predložil kakršnekoli dokaze, je neobrazložen in kot tak neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, sodišče prve stopnje pa je ugovor kot neutemeljen poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ). Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži, pošlje sodišče prve stopnje ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. čl. ZIZ).
Dolžnik v ugovoru navaja, da sta se z upnikom dogovorila o pobotni poravnavi dolga na mesečne obroke. Na podlagi takšnih trditev ni moč ugotoviti, ali dolžnik ugovarja izvršbi zaradi sklenjenega pobotnega dogovora, na podlagi katerega je terjatev med strankama prenehala, ali pa zaradi dogovora o obročnem odplačilu dolga, s katerim je bila njegova dolžnost izpolnitve odložena. Navedeno pomeni, da ni dolžnik v ugovoru jasno navedel niti dejstev, s katerimi utemeljuje ugovor, sploh pa ni navedel nobenih dokazov, s katerimi bi lahko ta dejstva dokazal. Ugovor dolžnika je zato neutemeljen, kot takšnega pa ga je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).