Appeal allowed; debt collector's objection dismissed due to lack of evidence and reasoning under enforcement law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and reversed the first-instance decision, ordering the objection to be rejected and the enforcement ruling confirmed. The debtor claimed partial payment but failed to provide any documentary evidence or propose indirect proof regarding the disputed invoice amount. The court ruled that an objection under the Enforcement Act must be substantiated with facts and supporting documents, which the debtor did not supply, rendering the objection inadmissible.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ; 3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ: An objection in enforcement proceedings is deemed unfounded if the debtor fails to substantiate their claims with facts and corresponding evidence, as required by law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovor zavrne in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št.
Ig 99/00171-6 z dne 09.07.1999, potrdi.
Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške za pritožbo v znesku 26.480,00 SIT, v 8 dneh.
[JEDRO]
Dolžnik zatrjuje, da je račun, za katerega je prevzel material, delno plačal, vendar ni predložil nobenega dokaza o tem; ne predloži oz. ne predlaga pa tudi (sicer) posrednega dokaza, tj. zaslišanja strank glede navedbe o ustni zavrnitvi višine računa.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.
V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da je dolžnik podal le pavšalen ugovor in za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza.
Dolžnikove navedbe pa tudi niso resnične, saj je dolžnik prevzel material in računu ni ugovarjal; upnik se tudi nikoli z dolžnikom ni dogovarjal o popustu.
Pritožba je utemeljena.
2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je delno plačal račun, za katerega je prejel material; ker se ni strinjal z višino računa, je dolžniku višino ustno zavrnil in prosil za dodatni račun, ki pa ga ni prejel. Dolžnik torej najprej zatrjuje, da je račun, za katerega je prevzel material, delno plačal, vendar ni predložil nobenega dokaza o delnem plačilu - ugovor pa je obrazložen samo, če dolžnik ugovoru priloži listine na katere sklicuje, oziroma navede, zakaj jih ne more priložiti (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99), ne predloži oz. predlaga pa tudi (sicer) posrednega dokaza, tj. zaslišanja strank glede navedbe o ustni zavrnitvi višine računa. Pritožbena navedba, da ugovor ni obrazložen, kot zahteva 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ, je zato utemeljena.
Ker je sodišče prve stopnje nepravilno štelo ugovor za obrazložen po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ, je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep spremeniti tako, da se (neobrazložen) ugovor zavrne kot neutemeljen in potrdi sklep o izvršbi (3. tč. 365. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).
Odločitev o stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik je upniku dolžan povrniti 26.480,00 SIT pritožbenih stroškov, kar predstavlja (ob vrednosti spornega predmeta 115.165,86 SIT) naslednje potrebne stroške (5. odst. 38. člena ZIZ): - za sodne takse v višini 600 točk (tar. št. 1/1 zakona o sodnih taksah (ZST) v zvezi s tar. št. 3/2 ZST), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan odločanja znaša 9.000,00 SIT ter - za pritožbo v višini 200 točk (po tar. št. 13 odvetniške tarife (OT) v zvezi s tar. št. 21/4 OT), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja znaša 17.480,00 SIT.