Enforcement objection dismissed because debtor failed to state facts rebutting the claim's existence and amount.
Legislator summary
AI generatedThe court of second instance dismissed the appeal and upheld the first instance court's enforcement order. The debtor objected to the enforcement, arguing partial payment via cash transfers and a pending compensation chain, but failed to provide specific facts rebutting the claim's existence or amount. The court ruled that without stating such facts, the objection is unreasoned under the Enforcement Act, rendering the enforcement order valid.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; When a debtor fails to state facts in an objection that would shift the burden of proof, the objection is deemed unreasoned and the enforcement order stands.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Kljub opozorilu dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi oporekal obstoju in višini terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 06.12.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da bo terjatev delno poravnana z gotovinskimi nakazili, ostanek pa z verižno kompenzacijo in da je kompenzacijska veriga v zaključni fazi izdelave.
Upnik je v skladu s pozivom sodišča prve stopnje na ugovor odgovoril.
Navedel je, da je ugovor neutemeljen in predlagal, da sodišče ugovor zavrne in izpodbijani sklep o izvršbi potrdi.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.
Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen.
Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da je terjatev že poravnal, temveč da jo šele bo. Ker ni navedel dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju terjatve, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen.
Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.