Court dismisses tenant's rent reduction objection as unreasoned, confirming enforcement order.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the defendant's objection to the enforcement order, ruling it unreasoned due to a lack of supporting facts. Although the tenant argued for a rent reduction based on tenancy duration and property repairs, the court found no evidence to substantiate this claim. Consequently, the objection was treated as an appeal and rejected, upholding the original enforcement decision.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection in enforcement proceedings must be reasoned with specific facts and evidence; failure to do so renders it inadmissible, and the court may treat it as an appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Z zahtevkom za znižanje najemnine, ki sicer predstavlja uveljavljano terjatev, dolžnik tudi po lastnih navedbah ni uspel; zato dolžnik zgolj s takšno navedbo ne more uspešno nasprotovati višini terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je bil pri upniku najemnik skoraj deset let. V tem času se je objekt večkrat saniral, zaradi česar je bilo njegovo poslovanje oteženo. Zahteval je znižanje najemnine, vendar ni uspel. Pri tem ni priglasil stroškov ugovora.
Ugovor ni utemeljen.
2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Z zahtevkom za znižanje najemnine, ki sicer predstavlja uveljavljano terjatev, dolžnik tudi po lastnih navedbah ni uspel; zato zgolj s takšno navedbo ne more uspešno nasprotovati višini terjatve. Ker dolžnik tudi ni navedel nobenih drugih dejstev (na podlagi katerih bi lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99)), ugovor ni obrazložen.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen, in ravnalo po 5. odst. 62. člena ZIZ: ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Le-to pa ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ); zato je (sicer neobrazložen) ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).