Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 250/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.250.2000 AI generated

Enforcement appeal allowed where debtor proved a settlement agreement exempting interest, making the claim inadmissible.

Case Number VSL sklep II Cpg 250/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The court allowed the debtor's appeal against an enforcement order issued by the first-instance court. The debtor argued that a settlement agreement with the creditor exempted the remaining debt from interest, yet the creditor pursued only interest payments. The court found this fact legally significant and sufficient to challenge the enforcement request, leading to the order's revocation and case remittal.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 53. člen; 5. odst. 62. člen: An objection in enforcement proceedings is admissible if it alleges a material fact, such as a settlement agreement waiving interest, which could lead to the rejection of the claim if proven.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings settlement agreement interest waiver admissible objection remittal of case creditor's claim burden of proof

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil z upnikom dosežen dogovor o tem, da poravna ostanek obveznosti do upnika brez obresti. Glede na to, da upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje samo še obresti, gre za pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo, da sta upnik in dolžnik zatrjevani dogovor zares sklenila.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika, dne 07.02.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je imel do upnika obveznost po računu 84851 z dne 28.12.1998 v znesku 1.916.296,00 SIT, zaradi nakupa materiala za izvoz na Hrvaško. Ker s strani končnega naročnika ni prejel plačila, je najprej delno poravnal svojo obveznost. Končno pa jo je poravnal 15.07.1999 po dogovoru z direktorjem upnika. Dogovor je bil, da najame kratkoročno posojilo in v celoti poravna ostanek obveznosti, vendar brez obresti.

Glede na dogovor je svojo obveznost v celoti poravnal, čeprav sam še ni prejel plačila s strani končnega naročnika. Poleg tega je upnik v obračunu obresti upošteval datum izdaje računa in ne datuma valute in ni upošteval, da je bil material prevzet v dveh delih. Zato je predlagal razveljavitev sklepa o izvršbi.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak po določilu 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil z direktorjem upnika 15.07.1999 sklenjen dogovor o tem, da "poravna ostanek obveznosti do upnika brez obresti". Glede na to, da upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje samo še obresti (priloga A3), gra za pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo, da sta upnik in dolžnik zatrjevani dogovor res sklenila. Poleg tega pa je, dolžnikovo ugovorno navedbo, da je zatrjevani dogovor sklenil z direktorjem upnika, potrebno razumeti kot dokazni predlog za zaslišanje strank.

Dolžnik je v ugovoru navedel dejstvo s katerim je obrazloženo oporekal obstoju terjatve, v zvezi z zatrjevanim dejstvom pa je smisleno predlagal tudi izvedbo dokaza. Zato je ugovor utemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ).

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo, ter v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču.