Appeal dismissed because debtor failed to substantiate objections with evidence under enforcement law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance enforcement order against the debtor. Although the debtor argued the order was unilateral and claimed partial payment, they provided no evidence to support these claims despite prior warnings. The court ruled that under the Enforcement Act, an objection must be substantiated with facts and proof; without them, the objection is deemed unreasoned and the enforcement proceeds.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: An objection to an enforcement order based on a creditor's request must be substantiated with specific facts and supporting evidence, otherwise it is considered unreasoned and the enforcement order stands.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, drugih pravno pomembnih dejstev pa ni navedel, ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je ugovor neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 11.02.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je sklep o izvršbi narejen enostransko in da upnik noče in noče urediti odnosov. Nadalje je navedel, da je bila večina postavk upniku izplačana, sporne postavke pa bo treba rešiti po sodni poti.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Res je, da sklep o izvršbi temelji le na predlogu upnika (prim. 2. člen ZIZ) in je v tem smislu enostranski, vendar pa je zato dolžniku v ugovornem postopku dana možnost, da tako izdanemu sklepu o izvršbi oporeka. Svoj ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga sodišče izda na podlagi predlogu priložene verodostojne listine, pa mora dolžnik obrazložiti (prim. 5. odst. 62. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak, glede na navedeno določilo ZIZ, neutemeljen. Dolžnikova ugovorna navedba, da je bila večina postavk upniku izplačana, bi lahko pripeljala do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo, da so bila plačila izvršena.
Vendar pa v zvezi z navedeno trditvijo dolžnik sodišču ni predložil nobenih dokazov. Glede na to, da svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi in ker v ugovoru tudi ni navedel drugih pravno pomembnih dejstev, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen.
Ob preizkusu izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.