Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 200/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.200.2000 AI generated

Court dismisses debtor's appeal for inability to pay, ruling it irrelevant under enforcement law.

Case Number VSL sklep II Cpg 200/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljana dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order for 1.26 million SIT. The debtor argued that business competition reduced liquidity and prevented payment, but the court found this merely an explanation of inability rather than a legal defense. Consequently, the court held that such financial explanations do not constitute a valid objection under the Enforcement and Security Act.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; A debtor's claim of inability to pay due to liquidity issues is not a valid objection to enforcement proceedings.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings valid objection inability to pay liquidity crisis ZIZ enforcement law

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik v ugovoru sploh ne oporeka obstoju, višini in zapadlosti upnikove terjatve ali verodostojnim listinam, ki jo izkazujejo, temveč samo pojasnjuje, da ne more in zakaj ne more plačati, takšne navedbe pa niso relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl.

ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 1,263.650,80 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da se mu je zaradi velike konkurence zmanjšal obseg poslovanja, kar se kaže v poslabšanju likvidnosti družbe.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor štelo za neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl.

ZIZ oziroma ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Dolžnik v ugovoru sploh ne oporeka obstoju, višini in zapadlosti upnikove terjatve ali verodostojnim listinam, ki jo izkazujejo, temveč samo pojasnjuje, da ne more in zakaj ne more plačati. Takšne navedbe pa niso relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl.

ZIZ, saj gre za okoliščine na dolžnikovi strani. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ugovor dolžnika neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.