Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 243/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.243.2000 AI generated

Court dismisses appeal; debt statute of limitations valid if debtor substantiates objection in enforcement proceedings.

Case Number VSL sklep II Cpg 243/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance decision that revoked part of an enforcement order. The debtor argued the debt was time-barred under the Enforcement Act, while the creditor claimed the debt could be offset against older claims. The court ruled that the debtor's detailed objection regarding the statute of limitations and lack of proof for management duties constituted a valid, reasoned objection under the Enforcement Act. Consequently, the enforcement order was revoked only in the specific part allowing execution, and the dispute over the debt's validity was to be resolved in a separate lawsuit.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ; Zastaranje preneha pravico zahtevati izpolnitev terjatve, vendar dolžnik mora obrazložiti ugovor z dejstvi in dokazi, sicer se šteje za neutemeljen.

Keywords

AI generated
statute of limitations enforcement proceedings reasoned objection debt validity offsetting claims Enforcement Act Supreme Court

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Pravna mnenja II/99
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev terjatve, ki pa jih upnik lahko (uspešno) uveljavlja le zoper osebo s katero je v dolžniško-upniškem razmerju, čemur pa dolžnik (smiselno) tudi ugovarja, zato je tak ugovor potrebno šteti za obrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da se dolžnik ne more sklicevati na zastaranje terjatev, saj je na fakturah zapisano, da se zneski lahko kompenzirajo s starejšimi terjatvami dolžnika. Dolžnik ni želel podpisati pogodbe o upravljanju, ki pa jo je prejel. Če dolžniku ni všeč, da nekdo drug upravlja z njegovimi stanovanji, to še ne pomeni, da mu ni treba plačevati upravljanja. Predlaga združitev s pravdnim postopkom z opr. št. P ....

Pritožba ni utemeljena.

2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je ugovarjal, da je terjatev (v višini 87.655,00 SIT) zastarala, ker je potekel enoletni zastaralni rok po 378. členu ZOR; za ostali del terjatve (31.655,00 SIT) pa je navedel, da se upnik ni izkazal kot upravnik ter ni odgovarjal na njegove dopise glede popisov opravljenih del in za slednje navedbe predložil dokaze (pri redni št. 6). Dolžnik je s tem navedel dejstva, s katerimi bi uspel v pravdnem postopku, če bi se izkazala za resnična (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99); z zastaranjem namreč preneha pravica zahtevati izpolnitev terjatve, ki pa jih upnik lahko (uspešno) uveljavlja le zoper osebo s katero je v dolžniško-upniškem razmerju, čemur pa dolžnik (smiselno) tudi ugovarja. Tak ugovor je zato potrebno šteti za obrazložen po zgoraj navedeni zakonski določbi.

Obrazloženemu ugovoru zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj plača terjatev, pa sledi samo razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (tj. v 2. tč. izreka) in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst.

62. člena ZIZ). Sodišče v izvršilnem postopku namreč ne presoja (resničnost) navedb, s katerimi se zatrjuje (ne)utemeljenost terjatve, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine. Vse te navedbe (upnikove in dolžnikove) bo presojalo sodišče v pravdnem postopku.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita in ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).