Appeal dismissed; temporary injunction denied because draft acceptance was already realized on account balance.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje stroške te pritožbe.

[JEDRO]

Na podlagi ugotovitev, da na žiro računu izdajatelja akceptnega naloga ob dospelosti ni bilo dovolj sredstev za poplačilo celotnega zneska navedenega v akceptnem nalogu in da je do višine sredstev na žiro računu akceptni nalog že bil realiziran, je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se dolžniku prepovedalo unovčenje in predložitev akceptnega naloga št. 0121015 v plačilo ter Agenciji za plačilni promet prepovedalo izplačilo na podlagi tega akceptnega naloga.

Proti sklepu se je upnik pritožil in navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik sicer utemeljeno zatrjuje, da je v svojem predlogu navedel, da je imel upnik v trenutku predložitve spornega akceptnega naloga na unovčenje na žiro računu 930.000,00 SIT in ne le 930,00 SIT kot je očitno po pomoti v izpodbijanem sklepu zapisalo sodišče prve stopnje.

Vendar pa ta pomota ni v ničemer vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. V pritožbi upnik namreč sam navaja, da so mu ta sredstva že bila odtegnjena iz žiro računa in da je torej sporni akceptni nalog že bil unovčen do višine razpoložljivih sredstev na žiro računu. Upoštevaje dejstva, ki jih navaja sam upnik, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, pravilna. Z začasno odredbo upnik želi doseči prepoved unovčenja spornega akceptnega naloga, ki je bil po njegovih navedbah izpolnjen na znesek 1.773.443,10 SIT. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS 54/99 in 110/99) agencija za plačilni promet od 23.1.2000 vse naloge za plačilo obveznosti, torej tudi akceptne naloge, ki se ne nanašajo na davke, prispevke in druge z zakonom določene obveznosti, vrne predlagatelju, če na žiro računu na dan dospelosti takega naloga ni kritja. To pa pomeni, da agencija za plačilni promet akceptnih nalogov torej ne drži več v evidenci, kot je to bilo pred uveljavitvijo Zakona o finančnem poslovanju podjetij.

To pa pomeni, da sporni akceptni nalog za znesek, ki je presegel stanje upnikovih denarnih sredstev na žiro računu, ne bo unovčen in je bil vrnjen predlagatelju, zato začasna odredba s prepovedjo unovčitve ni potrebna, ker do unovčenja že po samem zakonu ne bo prišlo. Glede na to, da pa upnik sam pove, da je do višine razpoložljivih sredstev na žiro računu akceptni nalog že bil unovčen in torej že bil realiziran, pa to dejstvo pomeni, da ni več verjetnosti terjatve na vrnitev akceptnega naloga oziroma prepoved njegove unovčitve. Zato tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe za prepoved unovčitve akceptnega naloga do višine, do katere je že bil unovčen. Upnik bo imel, če dolžnik ni imel podlage za unovčitev akceptnega naloga druge zahtevke, ne pa zahtevke na vrnitev akceptnega naloga oziroma prepoved njegove unovčitve. Tako se pokaže, da je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno uporabilo, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Pritožbene trditve so tako neutemeljene in je pritožbeno sodišče zato pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato mora nositi sam svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).